Okrepimo najmočnejši telesni antioksidant

Hvala za zanimivo vprašanje. Res se veliko piše o tem, katere antioksidante itd. jesti, da telesu olajšamo borbo s prostimi radikali oz. toksini, malo pa je res slišati o tem, kako okrepiti lastne telesne antioksidante, ki močno prispevajo k razstrupljanju telesa, kot je glutation. Čeprav se morda zdi zapleteno, pa pravzaprav že z običajnimi ukrepi za razstrupljanje (hidracija, lahka hrana, zelenjavni sokovi, klistiranje, savnanje, zmerna telesna aktivnost na prostem, sproščanje stresa itd.), krepimo tudi moč glutationa. Kar od od vsega v času čiščenja morda ne upoštevamo toliko, pa bilo za dvig ravni glutationa dobro, je uživanje tudi manjših količin kakovostnih beljakovinskih jedi, ki pripomorejo k boljši celični izgradnji tega antioksidanta.

Kaj je in kako glutation deluje?

Naj najprej pojasnim, kaj glutation sploh je. Gre za beljakovino (tripeptid), ki jo telo ustvarja iz treh aminokislin in sicer iz cisteina, glutamina in glicina. Njegova proizvodnja teče normalno, če smo zdravi in mladi. Hitro pa se lahko začne trošiti, kadar se nekakovostno prehranjujemo, smo pod kroničnim stresom, jemljemo zdravila, pa tudi kadar trpimo zaradi infekcij, drugih bolezni … smo izpostavljeni radiaciji ali drugim toksinom. Njegov nivo pa začne naravno upadati tudi nekje po 40. letu starosti.

Čeprav so glutation odkrili že leta 1888, pa so šele pred par desetletji ugotovili, da je glutation tudi zelo pomemben »čistilec« našega telesa. Npr. če bi nam nivo glutationa močno upadel, bi bilo naše življenje močno ogroženo, med drugim tudi zaradi divjanja prostih radikalov in kopičenja številnih toksinov, ki bi zlahka poškodovali in uničili naše celice. Poglejmo si nekaj njegovih nalog.

Glutation lovi proste radikale

Glutation sodi med enega najpomembnejših antioksidantov v našem telesu. Danes vemo, da je oksidativni stres (prevlada prostih radikalov nad antioksidanti) v ozadju številnih zdravstvenih težav. Zato je optimalen nivo glutationa, ki ščiti naše celice pred poškodbo s prostimi radikali, nujen za ohranjanje našega zdravja. Zanimivo je, da je glutation edini neencimski antioksidant, ki se po ujetju prostega radikala ne iztroši. Torej ne postane nevaren oksidant. Namesto tega kopičenje oksidiranega glutationa vodi v fazo globokega spanja, znano po regenerirajočih močeh. Kadar glutationa primanjkuje, pa se pojavi nespečnost. Ta je npr. običajna, kadar smo preutrujeni, preveč izčrpani, hudo bolni … oz. ko je nivo glutationa nizek.

Glutation obnavlja druge antioksidante

Poleg tega, da nevtralizira proste radikale, je sposoben tudi obnavljati antioksidativno moč vitamina C, E in drugih antioksidantov. Torej kadar uživamo obilje antioksidantov, glutationa pa imamo malo, niti izkoristek zaužitih antioksidantov ne bo optimalen.

Glutation lovi toksine

Glutation je tudi sposoben loviti in izločati številne nevarne toksine iz telesa. Čeprav ga najdemo v vseh telesnih celicah, ga je mogoče prav zato največ skoncentriranega v jetrih in ledvicah - v dveh pomembnih organih razstrupljanja našega telesa. Glutation namreč opravlja še delo kelatorja. To pomeni, da deluje tako, da se na mnoge strupe (ostanke zdravil, težke kovine, prehranske aditive, strupene izločke celic, aflatoksine, benzopirene, škodljive maščobe …) veže in jih spremeni v neškodljivo obliko. Tako spremenjeni strupi se nato zlahka izločijo iz telesa z blatom, urinom ali z znojem. Medicina je npr. že ugotovila, da ob zastrupitvi z nekaterimi zdravili pomaga prav spodbujanje hitrega nastajanja glutationa, ki zdravilo sčisti iz telesa.

To seveda še zdaleč niso vse naloge glutationa, npr. izboljšuje tudi delo imunskega sistema, jeter, srca in pljuč, dviguje nivo energije, izboljšuje koncentracijo in mentalne sposobnosti, ščiti pred rakom in še in še.

Kako preprečiti preveliko trošenje glutationa?

Ob pomanjkanju nečesa v telesu običajno vedno pomislimo, kako ta primanjkljaj nadoknaditi. Pozabimo pa se vprašati, zakaj do primanjkljaja pride oz. kako preveliko trošenje nečesa zmanjšati. V primeru glutationa je odgovor preprost. Če so njegove naloge tudi čiščenje telesa toksinov in prostih radikalov, potem jih z načinom življenja nehajmo neprestano ustvarjati več, kot jih je glutation sposoben sčistiti. To še posebej velja, če nismo prav rosno mladi.

Torej poskrbimo, da bomo npr. ustrezno hidrirani, kajti v nasprotnem primeru se z urinom, blatom in potom izloča le malo toksinov. Namesto tega ti ostajajo v telesu in po nepotrebnem trošijo glutation. Podobno je s hrano. Uživajmo kakovostno hrano brez strupov, da ne bomo po nepotrebnem obremenjevali glutationa. Prav tako je znano, da kroničen stres lahko prispeva k porastu prostih radikalov in drugih toksinov v telesu, kar ponovno obremeni tudi glutation. Premalo spanja npr. prav tako zmanjša regenerativne moči glutationa.

Skratka, zdrav način življenja z ohranjanjem notranjega miru bo najboljša preventiva, da bodo vaši antioksidanti lahko delovali s polno močjo pozno v starost.

Kako spodbuditi nastajanje celičnega glutationa?

Da bi naše celice čim bolje zaščitili, torej ni pomembno le, kako v telo vnesti čim več antioksiadntov, ki jih telo ne more samo ustvariti (kot so vitamin C, E, A,…), temveč tudi kako nadomestiti oz. spodbuditi ali olajšati nastajanje lastnih telesnih antioksidantov kot je glutation.

Ali dodajanje glutationa s prehranskimi pripravki pomaga?

Tako kot pri vsakem pomanjkanju, tudi tu najprej pomislimo, kako v telo vnesti čim več glutationa. Žal od tega ne bo veliko koristi. Razlog, da uživanje glutationa ne deluje ravno najbolje, je dejstvo, da se sam glutation oz. ta beljakovina dokončno izgradi znotraj celice. Ne more se prenašati kot glukoza ali kalij od celice do celice. Zato razen če ne uživate v liposom zapakiran glutation, ki tega dostavi direktno v celico, je bolje ubrati drugačen način preskrbe telesa z glavnim antioksidantom.

Preskrba z osnovnimi gradniki naj bi bila boljša strategija

Dokaz za to je tudi odkrita še ena dobra lastnost dojenja. Če vas je zanimalo, zakaj vse je dojenje tako koristno za naše malčke, zdaj vemo, da tudi zaradi spodbujanja tvorbe glutationa. V materinem mleku se namreč nahaja izobilje osnovnih gradnikov za izgradnjo glutationa. Teh pa ni v mlečnih nadomestkih, ker se v procesu segrevanja in predelave osnovne surovine v končni izdelek poškodujejo ali uničijo. In podobno je z mnogimi mlečnimi izdelki, ki jih danes uživamo. Prav tako je večina današnje hrane tako obdelana, da gradnikov za glutation praktično ni ali pa jih je malo, zato nam jih zlahka primanjkuje, kar pa vpliva tudi na našo sposobnost čiščenja in obrambe telesa.

Dobro je torej, da če je le možno, dojenčka dojite. Kasneje pa je dobro, da hrano izbiramo skrbno, pa ne le za otročka, temveč tudi zase. Tako se bo glutation lahko kar najbolj optimalno tvoril, tudi takrat, ko ga bomo potrebovali več.

Kje je veliko osnovnih treh gradnikov glutationa?

Načeloma potrebne aminokisline cistein, glutamin in glicin najdemo v živilih, bogatih z beljakovinami. Več bomo od njih imeli, če bodo ta živila, če je možno, surova ali čim manj termično obdelana. Seveda je odveč opominjati, da naj bodo živila tudi produkt ekološke živinoreje ali poljedelstva in čim manj industrijsko predelana. Nasprotno boste telo še dodatno zastrupljali z ostanki pesticidov, antibiotikov, hormonov, aditivov …, namesto da bi mu pomagali pri čiščenju. Pazite še, da živalskih beljakovin ne pojeste preveč, ker zlahka telo tudi zakisajo. Nekateri zato svetujejo uživanje manjših količin živalskih beljakovin ob vsakem obroku.

Cisteina npr. najdemo veliko v jajcih, svinjini, piščancu, puranu, racah, surovem mleku, kvalitetnih mlečnih izdelkih (skuta, jogurt, sir …) itd. Najdemo pa ga tudi v rastlinah, npr. v česnu, čebuli, brokoliju, rdeči papriki, brstičnem ohrovtu, ovsu, pšeničnih kalčkih…

Glutamina najdemo prav tako veliko v mesu svinjine, perutnine, v jetrcih, ribah, morskih sadežih, mlečnih izdelkih. Ter ponovno v oreščkih, zelju, stročnicah, blitvi, špinači, solati itd. Glutamina veliko porabimo tudi za delitev hitro se delečih telesnih celic (npr. črevesnih celic, imunskih celic …), zato je smotrno proizvodnjo lastnega glutamina dopolnjevati vselej, kadar nismo prav zdravi.

Glicina je veliko v beljakovini kolagen. Najdemo ga npr. v vezeh, tetivah, koži, kosteh, hrustancu. Torej v želatini, v zapečeni kožici piščanca, svinjine, v slanini, kurji juhi itd.

Zelo dober vir hitro in lahko prebavljivih beljakovin pa je tudi navadna sirotka. Ta bo obenem pomagala tudi negovati črevesno floro.

Krepitev črevesne flore!

Torej, četudi nivo glutationa ne morete dvigniti z uživanjem prehranskih dodatkov, ki ga vsebujejo, pa lahko njegovo izgradnjo v celicah nedvomno dvignete z uživanjem osnovnih gradnikov, potrebnih za to.

Da pa se bodo lahko zaužita živila tudi optimalno prebavila in v črevesju posrkala v telo, ne pozabite tudi na nujno krepitev črevesne flore. Npr. Alfred Vogel je vsakemu pacientu, ne glede na težave, ki se je k njemu zatekel po pomoč, svetoval uživanje sirotke. Še več, v švicarskih Alpah so že od nekdaj izvajali čistilne in razstrupljevanje kure prav s pomočjo sirotke. Vogel je v ta namen celo razvil posebno sirotko - A. Vogel Molkosan. Ta sicer ne vsebuje beljakovin, pač pa obilje desnosučne mlečne kisline, ki je nujna za ohranjanje zdravega ravnovesja črevesne flore.

Če jo v času čiščenja telesa redno uživamo, vsaj enkrat na dan, bomo pomagali črevesno floro ohranjati v dobri formi. Tako bomo omogočili, da se izbrana živila, pomembna za dvig nivoja glutationa, tudi optimalno prebavijo in vsrkajo v telo.

Besedilo: Adriana Dolinar

Ocene