Ali lahko bor pomaga pri osteoartritisu?

Odgovor:

Peter, hvala za vprašanje, s katerim se danes srečuje precej starostnikov. Osteoartritis, s katerim imate opravka pri vašem kolenu, je kar precej resno obolenje sklepov. Gre že za izgubljanje oz. propadanje hrustančnega tkiva, kar onemogoča gladko, neboleče gibanje znotraj sklepa. Razumem vašo bojazen glede operacije in normalno je, da poskusite z vsem, kar je še drugega na razpolago. Naravni zdravili, kot sta gel arnike (A. Vogel Atrogel) in tablete korenine vražjega kremplja (A. Vogel Artroforce), bosta ob ostoartritisu nedvomno pomagali blažiti vnetje, bolečino in oteklino. Težko pa bosta vplivali na izgubo oz. poškodbo hrustanca v sklepu. Zato ni napačno razmišljanje, da bi poskusili tudi z borom. V resnici so z njim uspešno blažili in celo premagovali artritis vseh vrst (revmo, osteoartritis, juvenilni artritis ...) že 50 let nazaj. Zasluge za to pa gredo naturopatu Rex Newnhamu. Spodaj je nekaj informacij na to temo.

Kako je R. Newnham povezal bor z artritisom?

Ko je sam zbolel zaradi artritisa in ko mu konvencionalna zdravila niso pomagala, je pričel z raziskovanjem, zakaj do artritisa sploh pride. Njegovo zanimanje za botaniko mu je pri tem nadvse pomagalo. Pri preučevanju mineralov, ... pomembnih za zdravje kosti in sklepov, je naletel na bor. O tem elementu ni našel prav veliko informacij. Celo zapisi so obstajali, da ta element ni nujen za zdravje ljudi in živali. Ker pa je vedel, da je bor nujno potreben za presnovo kalcija v rastlinah, je poskusil artritis blažiti z njim. Užival je dnevno 6 mg (2 x 3 mg na dan) bora (kot raztopino boraksa in vode). Po tednu dni so bolečine, otekline in otrdelost sklepov pričele popuščati, po treh tednih pa so popolnoma izginile. Ko je bor nehal jemati, se je artritis vrnil šele po 1 letu. Vnovič je preizkusil isto terapijo in ponovno je delovalo.

Čeprav se za njegove ugotovitev ni zmenila uradna medicina, si je z borom po Newnhamovi zaslugi od tedaj pomagalo že ¾ milijona ljudi. Učinkovitost tega preprostega elementa je dokazal tudi z dvojno slepo, kontrolirano raziskavo, ki je potekala med leti 1983 in 1987 v Melburnu. Zajemala je sicer le 20 ljudi, starih od 50 do 75 let. Raziskava je trajala 2 meseca in vsi, ki so jo zaključili, so zaznali 70-odstotne koristi jemanja bora (Essentiality of Boron for Healthy Bones and Joints Rex E. Newnham).

Kasnejša raziskovanja so pokazala, da se starejši ljudje lahko že v 3 do 4 mesecih popolnoma rešijo artritičnih težav.

Raziskave so razkrile tudi, da je v sklepih in kosteh prizadetih sklepov zaradi artritisa manj bora kot v zdravih sklepih. Manj ga je tudi v sklepni tekočini (ki hrani sklep) prizadetega sklepa zaradi artritisa. Ugotovili so, da dodajanje bora izboljša trdnost kostnine in za polovico pospeši hitrost celjenja zlomov kosti. To so potrdile tako študije na ljudeh kot na živalih.

Za bor se danes ve, da ne pomaga le pri težavah z sklepi, temveč tudi pri osteoporozi, aterosklerozi, mišičnih krčih, hormonskih motnjah, infekcijah (npr. s kandido) in kopici drugih težav.

Zakaj dodajanje bora pomaga sklepom in kostem?

Največ bora se nahaja v obščitnici, kosteh in zobni sklenini (v trdni snovi, ki prekriva zobne krone). Čeprav se vloge bora v telesu šele odkrivajo, pa je že sedaj znano, da deluje na več nivojih.

Npr. z vplivom na obščitnici regulira vsrkavanje in presnovo kalcija, magnezija in fosforja. V tem smislu je bor za obščitnico to, kar je jod za ščitnico. Ob pomanjkanju bora je obščitnica preveč aktivna, zato sprošča preveč paratiroidnega hormona, ki v kri sprošča kalcij iz kosti in zob. Posledica je na eni strani osteoporoza in zobna gniloba, na drugi pa še kup drugih težav, povezanih s presežkom kalcija v krvi. Kronično povišan kalcij v krvi na dolgi rok vodi v kopičenje kalcija v mehkih tkivih (mišicah, žilah, vezeh ...), kar lahko npr. povzroča mišične krče, otrdelost, aterosklerozo. Ker se presežki kalcija izločajo preko ledvic, to lahko vodi tudi v ledvične kamne.

Bor sodeluje v aktivaciji vitamina D v aktivno obliko ter s tem pomaga pri vsrkavanju kalcija in transportu v kosti in ne v mehka tkiva.

Je tudi pomemben v reguliranju prehoda snovi prek celične membrane. Tako npr. preprečuje, da bi preveč kalcija vstopalo v celice, kar pomeni, da preprečuje nalaganje kalcija v mehka tkiva. Še več, dodajanje bora, ko je kalcij že naložen v mehkih tkivih, omogoča tudi prerazporejanje napačno naloženega kalcija iz mehkih tkiv nazaj v kosti in zobe.

Bor naj bi bil tudi pomemben katalizator celičnih membran, ki omogoča prehod različnih ionov prek membrane, zlasti pa fosfatnih. Ti, vemo, da so celici potrebni za izgradnjo ATP-ja oz. energije. Kadar bora primanjkuje, torej lahko primanjkuje tudi energije, potrebne, da bi se celice lahko delile, tkivo pa obnavljalo. Kar pa je lahko razlog za iztrošenost hrustanca in kolagena v sklepu ter obenem razlaga, kako dodajanje bora pri tem lahko pomaga (http://www.arthritistrust.org/wp-content/uploads/2013/03/Boron-and-Arthritis.pdf).

Zakaj nam bora primanjkuje?

Newnham je po temeljitem raziskovanju devetih področij na svetu ugotovil, da je pomanjkanje bora in posledičen pojav artritisa povezan z življenjem na področjih, revnih z borom v prsti in vodi oz. z uživanjem hrane in vode, revne s tem elementom.

Bora je na področjih, kjer je prst revna z njim, primanjkovalo v sadju, zelenjavi ter celo v borovcih. Namesto še »normalnih« 1,5 ppm ga je bilo v prsti komaj 0,5. To pa ni slabo le za ljudi in živali, ki so ga dnevno zaužili le komaj 1 mg, temveč tudi za rastline. Kritična meja, ko lahko na prsti še kaj zraste, je namreč 1ppm bora v prsti. Ko vsebnost pade pod to vrednost, pomeni, da je zemlja izčrpana, posledično pa tudi rastline, živali in ljudje.

Izčrpavanje prsti, po mnenju Newnhama, povzroča vztrajna neprekinjena uporaba umetnih gnojil (NPK) vse od leta 1872. Ta namreč med drugim preprečujejo tudi vsrkavanje bora v rastline. Npr. jabolko, ki je zraslo v naravnih pogojih, ga ima 20 mg (pod pogojem, da je seveda prst z borom bogata), medtem ko ga ima jabolko, ki z zraslo z umetnimi gnojili, le 1 mg.

Kar pomeni, da obstaja neposredna povezava med borom v hrani in vodi ter nastankom težav s sklepi. Npr. v Izraelu, kjer so tla bogata z borom in ga prebivalci zaužijejo do 8 mg na dan, je artritisa le od 0,5 do 1 odstotek. Na področjih Nove Zelandije, kjer je obilje terapevtskih mineralnih voda, bogatih z borom, je prav tako artritisa malo. Podobno je na področjih, kjer ga pitna voda vsebuje veliko. Po drugi strani pa je artritisa izjemno veliko na otokih, kjer že desetletja zaradi višje produkcije sladkornega trsa uporabljajo umetna gnojila. Tako ima npr. Jamajka posledično zelo malo bora v prsti (0,5 ppm), pojav artritisa (od osteoartritisa, revme, lupusa ... pa do juvenilnega artritisa) pa je kar 70-odstoten. Podobno je na Mavricijusu, kjer je 50 % pojav artritisa. Povprečno na dan na teh otokih zaužijejo komaj 1 mg bora s hrano. Tam opažajo, da se težave s sklepi pojavljajo tudi pri psih. V razvitem svetu bora zaužijemo zelo malo in sicer 1 ali največ 2 mg na dan. Posledično ima približno 20 odstotkov ljudi katero od oblik artritisa.

Kako bo bor vplival konkretno na vaše stanje sklepa, je težko oceniti. Vsekakor je z njim bolje poizkusiti, ko je obraba in izguba hrustanca še neznatna, kot v primeru hudega pomanjkanja sklepnega hrustanca.

Besedilo: Adriana Dolinar 

• Članek izraža stališče avtorja, in ne nujno podjetja Farmedica d.o.o..