Puberteta – ko hormoni divje plešejo

Puberteta

Puberteta je normalen proces odraščanja naših malih sončkov. Da bi lahko postali odrasli moški in ženske, ki so sposobni spočetja novega življenja, se morajo njihova telesa dokončno razviti. V tem procesu spodbude dokončnega razvoja med drugim sodelujejo mnogi hormoni.

Puberteta se torej začne, ko se v možganih v delu, ki se imenuje hipotalamus, prične izločati gonadotropin sproščujoči hormon (GnRH). Ta hormon vpliva na hipofizo, žlezo, ki se nahaja pod možgani in kontrolira ostale hormonske žleze v telesu. Pod vplivom hormonov iz hipotalamusa prične hipofiza proizvajati dva hormona in sicer luteinizirajoči hormon (LH) in folikel stimulirajoči hormon (FSH). Oba spodbudita telo otroka tekom pubertete k dokončnemu razvoju v odraslo osebo, ki je sposobna reprodukcije oz. razmnoževanja.

Divjanje hormonov in telesne spremembe

Pri deklicah omenjeni hormoni spodbudijo jajčnike k dokončnemu zorenju in izločanju jajčnih celic. Dvigne se proizvodnja estrogena in progesterona. Prvič se pojavi mesečno perilo, ki je lahko sprva neredno. Telo deklice postaja vse bolj ženstveno (rast prsi, pojav dlak pod pazduho in na področju spolovil itd.). Torej z vsemi temi vidnimi in nevidnimi spremembami med puberteto deklica počasi prehaja v žensko.

Pri dečkih omenjeni hormoni spodbudijo dokončno zorenje testisov oz. mod. Ta prično s proizvodnjo testosterona in sperme. S tem so sposobni ne le erekcije, ampak tudi ejakulacije (izločanje sperme). Postanejo plodni. Podobno kot pri deklicah se tudi pri dečkih pod vplivom hormonov začnejo risati na telesu bolj moške podobe (rast spolnega uda, mišic prsi, brade, dlak pod pazduho in na področju spolovil …). Prav tako pride do spremembe glasu. Otroški glasek se spremeni v globok moški glas. Tako tudi deček v obdobju pubertete počasi izgine v mladega moža.

Med puberteto postane tudi potenje izrazitejše in izločanje kožne maščobe. Slednje nekaterim lahko povzroča težave z aknami.

Divjanje hormonov in spremembe počutja

Med puberteto pa ne zori le telo, spremembe se dogajajo tudi v samem psihičnem počutju mladostnikov. Otroške igre, nagajivosti … počasi izginjajo v resne »odrasle« debate in zanimanja, povezana z jačanjem samostojnosti in neodvisnosti. Nemalokrat starši v tem obdobju opazijo, kako jim otroci vse manj povedo, jim lahko pričnejo kljubovati, jih preverjati za vsako povedano besedo … in uveljavljati svoj prav.

Divjanje hormonov mladostniki različno intenzivno doživljajo. Lahko celo trpijo huda nihanja v počutju. Nekatere lahko preplavlja skrb, posebej če se sovrstniki telesno hitreje razvijajo od njih. Vsak tudi različno doživlja spolno prebujanje telesa.

Zelo pomembno je, da starši ne izgubijo stika z mladostnikom, temveč jih z ljubečim odnosom in iskrenim pogovorom spremljajo skozi to burno obdobje.

Hormonske težave v času pubertete

V času mladostniškega divjanja hormonov lahko pride tudi do motenj, ki preživljanje pubertete še otežijo. Znaki, da nekaj moti njihovo normalno puberteto, so med drugimi lahko naslednji:

• nespečnost
• agresija 
• utrujenost 
• razdražljivost 
• čustvena nestabilnost
• akne 
• slabost 
• pogosti glavoboli in migrene itd.

Vzrok zgornjim težavam je lahko tudi dlje časa trajajoč psihični stres (npr. zaradi izpitov, napetih razmer v družni, med prijatelji, prva ljubezen, velika osebna pričakovanja …). Stres z dvigom stresnega hormona kortizola lahko zmoti normalno izločanje spolnih hormonov. Moti tudi normalen ritem spanja, kar dodatno poveča občutljivost in utrujenost. Tudi stanje z aknasto kožo je lahko posledično slabše.

Obvladovanje in umirjanje stresa zato koristi tudi najstnikom. Med mnogimi naravnimi pomočniki za umirjanje stresa, izboljšanje spanja in počutja sodijo tudi izvlečki svežega cvetočega ovsa ter izvlečki baldrijana in hmelja.

Prezgodnja ali prepozna puberteta

Na začetku 20. stoletja je bilo normalno, da so deklice dobile prvo menstruacijo pri 16. ali 17. letih. Danes se večinoma to zgodi že pred 13. letom. Torej je normalno, da se pri deklicah puberteta začne med 8. in 13. letom, pri dečkih pa med 9. in 14. letom.

V kolikor puberteta pri dečkih ali deklicah nastopi pred ali po tem obdobju, to ni dobro. Kaj takšno motnjo povzroči, ni natanko jasno. Mnogi raziskovalci opozarjajo na problem obremenjenosti okolja, vode, hrane in naših teles s hormonskimi motilci. Ti, kot ime pove, oponašajo naše hormone. Če npr. oponašajo hormon estrogen, lahko pride do motenj v razvoju tako deklic kot dečkov.

Med hormonske motilce sodijo mnoge težke kovine, ftalati, bisfenol A (BPA), pesticidi, kot je Atrazin in drugi. Ftalate najdemo v mnogih plastičnih masah. Plastiki dajo večjo prožnost, elastičnost. Uporabljajo se tudi kot topila v mnogih izdelkih za osebno nego in izdelkih za čiščenje. Najdemo jih tako praktično vsepovsod v igračah, talnih oblogah, plastičnih zavesah, lakih, šamponih, parfumih, deodorantih, barvah, ovojnini hrane, v hišnem prahu itd. Ftalati oponašajo hormon estrogen in pri deklicah povzročajo prezgodnjo menstruacijo, pri fantih pa večjo ženstvenost in kopico drugih težav. Poleg tega vodijo v debelost, ki jo tudi povezujejo z nastopom prezgodnje pubertete.

Tako ftalatom kot drugim hormonskim motilcem se lahko nekoliko izognemo s kakovostnim načinom življenja oz. z zdravim življenjskim slogom. Dojenje je prva najboljša hrana, ki naj bi varovala tudi pred prezgodnjo puberteto. Nato naj vam bo prioriteta izbira ekoloških živil. Hrana naj bo sveže pripravljena, ne predpripravljena ali konzervirana. Čim manj shranjujte hrano in pijače v plastičnih embalažah, zamenjajte jih raje za steklene. Izogibajte se nasploh predmetom, ki vsebujejo ftalate. Tudi telo, obleko in dom negujte z ekološkimi izdelki.

Besedilo: Adriana Dolinar