Urtica dioica

Zgodovina

Kopriva je bila od nekdaj povezana s številnimi vražami. V starogermanski mitologiji je bila simbol boga strele in še danes jo ponekod v alpskih deželah uporabljajo kot zaščito pred udarom strele. Na Koroškem so jo dekleta na kresni večer osolila; kamor je bil drugo leto nagnjen njen vrh, tja naj bi se dekle kasneje omožilo ali šlo služit.

Pred uvozom bombaža je bila kopriva najpomembnejša vlaknovka v Evropi. V srednjem veku so jo polagali v seč bolnika in iz nje napovedovali izid bolezni: če je ostala zelena, je to pomenilo, da bo bolnik kmalu ozdravel, če se je skrčila, ni bilo upanja za ozdravitev.

Zelo razširjeno je bilo nekoč tudi bičanje po hrbtu s stebli kopriv, vendar z zdravilnim namenom. Bičanje namreč daje nekajurni občutek toplote, kar naj bi pomagalo pri išiasu in lumbagu.

Botanične značilnosti

Botanično ime Urtica izvira iz latinske besede »urere«, kar pomeni skelenje.

Kopriva zraste do višine 50-150 cm in ima plazečo koreniko, ki prezimi. Steblo je štirioglato in pokrito z dlačicami, ki so zgrajene iz ene same celice in imajo debelo celično steno. Cela rastlina, razen mladih listov med marcem in majem, je pokrita z žgalnimi in ščetinastimi dlačicami. Konice dlačic se od dotiku zlahka odlomijo, prebodejo kožo in vbrizgajo strupeno tekočino. Bodice lahko ostanejo v koži dlje časa in povzročajo bolečino ter neugodje od 24 do 36 ur. 

Listi so podolgovati in na robovih grobo napiljeni, na stiku med steblom in listom so zaobljeni ali srčasto oblikovani. Vsak list spremljata dva zalistnika. Cvetovi so ženski ali moški, zelenkasto beli in prilagojeni na opraševanje.

Kopriva cveti od maja do julija.

Nahajališče

Raste blizu človeških bivališč v vrtovih, ob ograjah, na robovih jarkov, na odlagališčih in na ledini. Nabiramo jo od maja do avgusta. Poleg velike koprive obstaja tudi mala kopriva (Urtica urens).

Predelava

V podjetju Bioforce uporabljajo sveže pekoče koprive, vzgojene v svojih gojiščih, da bi proizvedli matično tinkturo. Pekoče liste koprive najprej sesekljajo, zmešajo z etanolom in laktozo in malo posušijo. Nato naredijo tinkturo in iz te tablete.

Koprive se uporabljajo tudi kot hrana, klorofil v koprivah za obarvanje hrane v pločevinkah (grah, fižol). Koprive se uporabljajo tudi kot gnojilo v organskem kmetovanju, kot zaščita za rastline in za kompost. Suhe koprive so zelo uporabne za krmo, uporabljajo pa jih tudi za izdelavo vlaken.