Motnja v presnovi maščob in njen vpliv na srce in ožilje

Kaj sploh je holesterol?

Holesterol je snov, ki se nahaja v vseh tkivih našega telesa, kjer ima pomembne naloge. Je ena pomembnejših sestavin celičnih sten, daje ji stabilnost. Poleg tega pa iz holesterola nastajajo številne druge telesu lastne snovi, na primer žolčne kisline, ki so potrebne za presnovo maščob iz hrane, različni hormoni, kot so testosteron, estrogen in progesteron. Holesterol je potreben tudi za tvorbo vitamina D.

Holesterol je maščoba, ki jo telo tvori samo. Dnevno v jetrih nastane 500 do 1200 mg holesterola, kar zadošča celotnim potrebam po holesterolu, nekaj pa ga zaužijemo tudi s hrano. Holesterol je torej maščoba, kar pomeni, da ni topen v vodi in tudi v krvi ne. Da lahko potuje v krvi, se mora obdati z beljakovinami, apoproteini. Taki strukuri pravimo lipoprotein. Lipoproteini po telesu ne prenašajo samo holesterola, ampak tudi druge maščobe in vitamine, ki so topni v maščobah (A, D, E in K).

Poznamo dve vrsti holesterola, ti. dobri (HDL) in slabi (LDL) holesterol. Med njima delajo razliko prav lipoproteini. Namreč, holesterol je zmeraj enak, razlika je le v tem, v kakšni obliki se prenaša po telesu, to pa vpliva na to, ali telesu koristi ali škoduje.

Najprej je holesterol v obliki VLDL (very low density lipoprotein = lipoprotein z zelo nizko gostoto) in potuje iz jeter v krvni obtok. Na poti do organov se izločijo trigliceridi in nastane LDL (low density lipoprotein = lipoprotein z nizko gostoto). To je najpomembnejša prenašalna oblika za holesterol v telesu, ki potuje do posameznih celic, višek pa se razgradi v jetrih. Če pa je LDL-a preveč, se ta odlaga na stenah krvnih žil in nastane plak (ateroskleroza, žila se maši).

HDL (high density lipoprotein = lipoprotein z visoko gostoto) je prenašalec, ki ga želimo v telesu imeti čim več, ker zbira holesterol v perifernih delih telesa in ga odnaša nazaj v jetra. Tam se pretvori ali v žolčne kisline ali pa se z žolčem izloči.

Kaj so trigliceridi?

Trigliceridi so prav tako maščobe, ki jih tvori telo samo. Največji delež trigliceridov, ki krožijo po našem telesu, zaužijemo s hrano. Predstavljajo največje energijske rezerve v organizmu. V črevesu se trigliceridi vsrkajo (absorbirajo) iz zaužite hrane, se razcepijo in nato ponovno sestavijo. V kri se absorbirajo v obliki hilomikronov. Povišana količina trigliceridov se v krvi pojavi zaradi preveč zaužite hrane z veliko maščobami, čezmernega uživanja alkohola, povišane koncentracije sladkorja v krvi, dedne zasnove....

Dejavniki tveganja za povišan holesterol in trigliceride v krvi so kajenje, prekomerna telesna teža, povišan krvni tlak, pomanjkanje telesne aktivnosti ali celo telesna neaktivnost, motnje v presnovi maščob in sladkorna bolezen. Krvne maščobe so zelo na slabem glasu. So kot tempirane bombe, saj načeloma dolgo časa ne povzročajo težav, ko pa jih, pa je velikokrat že prepozno. Privedejo lahko do srčnega infarkta ali možganske kapi. So pa tako holesterol kot tudi trigliceridi za organizem zelo pomembni. Brez holesterola lahko namreč preživimo največ 48 ur. Trigliceridi pa so naša zaloga energije, ki nam zagotavlja, da lahko brez hrane preživimo do 40 dni. Seveda pa je skrivnost v pravi meri.

Ateroskleroza

Ateroskleroza je bolezen, ki se razvija leta, lahko bi celo rekli desetletja. Na steni krvnih žil se na notranji strani nalagajo obloge, plaki (iz maščob, krvi – trombocitov, kalcija, vezivnega tkiva), ki zmanjšajo premer krvnih žil, saj te poapnijo in izgubljajo svojo elastičnost. Kri po takšnih žilah težje teče, saj so le-te skoraj zamašene. Nastane stenoza ali zamašitev žile. Določena mera nalaganja na žilne stene je posledica staranja, veliko pa lahko za preprečitev bolezni naredimo sami.

Zožitev žile je največkrat do 50 %, stena žile nad oblogo pa postane krhka in tanka. Če se stena na tem mestu poškoduje, nastane strdek, ki žilo delno ali pa povsem zamaši. Zaplet zaradi ateroskleroze povzroči, da se del obloge ali strdek sprosti, preide v kri in nato obtiči na nekem drugem mestu.

Kako pa sploh nastane obloga na žili?

Endotelij, torej notranja stena krvnih žil, je normalno povsem gladek in kri neovirano teče ob njem. Ko na njem nastane nekakšno prijemališče za nalagajoče snovi, šele takrat se obloga sploh prime na steno. Poškodbo endotelija pa povzročijo kemijske snovi, na primer cigaretni dim, najpogostejši vzrok je visoka raven holesterola (LDL).

Ko se LDL-holesterol skozi notranjo steno krvnih žil vrine v steno, ga makrofagi, celice našega imunskega sistema, požrejo. Pri tako imenovanem prebavljanju LDL-holesterola nastanejo vnetne snovi, ki močno poškodujejo steno krvne žile. Nastane notranja rana. Zaradi vnetja oslabi tesnenje plaka, ki lahko celo poči in takrat nastane krvni strdek, ki lahko žilo delno ali pa povsem zamaši.

To, da imamo obloge na notranji steni krvnih žil, na začetku ne povzroča posebnih težav ali bolečine. Tudi če je do 75 % žile zamašene z oblogami, je pretok krvi ob normalni obremenitvi običajno še dovolj dober. Težave se pojavijo, ko obremenitev povečamo. Težave pa so odvisne od tega, na katerem delu oziroma v kateri žili je obloga. Če se poapnitev pojavi v medeničnih arterijah pri moških, to vodi v impotenco. Zožitev ledvičnih žil povzroča povišan krvni tlak in lahko vodi v odpoved ledvic. Poapnitev arterij v nogah povzroča bolečine, sprva samo ob obremenitvi (hoja po stopnicah, v hrib), kasneje pa že ob počasni hoji in gibanju nasploh. Če so prizadete arterije v možganih, lahko pride do možganske kapi. Najnevarnejše so poapnitve koronarnih arterij, saj se zmanjša prekrvljenost srca, ki vodi v njegovo oslabelost. Bolezni pravimo angina pectoris. Če se žila povsem zamaši, pa pride do srčnega infarkta.

Besedilo: Urška Lučev