Štiri pogoste napake, ki vodijo v kronična vnetja mehurja

Žejno telo

Sečila so pomemben del telesa, ki med drugim skrbijo za izločanje strupov in kislih presnovkov iz telesa. Skratka, telo pomagajo čistiti in da to vlogo lahko optimalno opravijo, moramo piti dovolj vode. V nasprotnem primeru je urin močno koncentriran – poln »odpadkov«, kar pa lahko ustvari tudi ustrezne pogoje za vnetje mehurja. Poleg tega s pitjem ustrezne količine vode in z normalnim uriniranjem tudi redno splakujemo mikrobe, ki se tako ali drugače znajdejo v mehurju. Kadar pijemo premalo, torej problem ni le koncentriran urin, ampak tudi nevarnost večjega zadrževanja potencialno nevarnih mikrobov v sečilih. Dnevno naj bi ob normalnem psihofizičnem stanju zaužili vsaj 2 do 2,5 litra vode. V poletnih vročih dnevih ter ob večjih fizičnih ali psihičnih obremenitvah pa je potrebno piti še več. Dobra novica je, da lahko težave, kot so kronična vnetja mehurja, ženske odpravimo že s tem preprostim ukrepom.

Pomanjkljiv nadzor nad E. coli

Večino vnetij mehurja pri ženskah povzročijo bakterije E. coli, ki preko kratke sečnice tja lahko pridejo iz črevesja (oz. iz sluznice in kože zadnjika). V izogib temu je dobro storiti vsaj dvoje. Po opravljanju male potrebe se obrišite od sečnice v smeri zadnjice in ne obratno. Po opravljanju velike potrebe se prav tako brišite v smeri stran od sečnice in če je le mogoče, se tudi stuširajte. Včasih je bilo normalno, da smo imeli ob WC školjki tudi bide, ki je služil prav temu. Danes žal tega privilegija mnogi več nimajo, se pa namesto tega vseeno lahko oprhajo in tako zmanjšajo zadrževanje bakterij v okolici sečnice in prehajanje le teh v sečila. E. coli je namreč naravno prisotna v črevesju in jo zaradi izločanja blata lahko najdemo tudi na sluznici in koži okrog zadnjične odprtine, pa seveda tudi na spodnjem perilu.

Ker se ob porušenem ravnovesju črevesne flore (zaradi jemanja antibiotikov, kontracepcije, kortikosteroidov, pretiranega uživanja sladkarij …) tudi E. coli lahko prekomerno razmnoži, je smiselno črevesno floro čim prej okrepiti in tudi po tej poti zmanjšati prisotnost mehurju nevarnih bakterij v okolici sečnice. Poleg jemanja probiotikov (Lactobacilus, Bifidobacterium ...) vam je pri tem lahko v pomoč tudi uživanje koncentrirane sirotke (npr. A. Vogel Molkosan). Ta vsebuje med drugim desnosučno mlečno kislino, ki podpira rast koristnih mikrobov, zavira pa rast potencialno škodljivih mikrobov, kot sta npr. E. coli in Candida albicans.

Koncentrirano sirotko lahko uporabljate tudi za dodatno zmanjševanje prisotnosti omenjenih škodljivih mikrobov na sluznicah in koži okrog sečnice. To je še posebej koristno, v kolikor se vam vnetja sečil pogosto ponavljajo. V ta namen A. Vogel Molkosan razredčite z vodo v razmerju 1:1 in vsaj 2- 3 krat na dan s to tekočino sperite področje zadnjika in zunanjih spolovil.

Poletno namakanje v mrzli vodi

Čeprav nam prija, da se od sonca razgreti ohladimo v mrzli vodi, pa morajo biti na takšne ohladitve posebej pozorni tisti, ki so nagnjeni k pogostim vnetjem mehurja. Npr. raziskava Symptomatic lower urinary tract infection induced by cooling of the feet. A controlled experimental trial. Baerheim A et al razkriva, da je lahko pri ženskah s pogostimi vnetji mehurja sprožilec vnetja prav polurno namakanje nog v mrzli vodi.

Ekstremno pregrevanje telesa in ohlajanje le tega v mrzli vodi pa sečila obremeni tudi zato, ker zlahka dehidriramo. Malo vode v telesu pomeni daljše zadrževanje koncentriranega urina v mehurju, kar ponovno lahko vodi v vnetje mehurja. Jasno nam je, da ob vročem vremenu iz telesa izgubljamo veliko vode zaradi ohlajanja telesa s potenjem. Malo ljudi pa ve, da ko se pregreti potopimo v mrzlo vodo, telo ob takšnem ohlajanju še dodatno izgublja vodo. Razlog za to je, da telo v mrzli vodi poskuša preprečiti preveliko ohlajanje telesa tako, da skrči krvne žile na površini telesa, zaradi česar se dvigne krvni pritisk. Da se krvni tlak uravna, telo preusmeri višek tekočine iz krvožilnega sistema v sečila in z uriniranjem ven iz telesa. Verjetno se spomnite, da vas običajno po kopanju v mrzli vodi kmalu pritisne na malo potrebo. Ko pridemo iz vode in se na soncu ponovno segrejemo, se krvne žile na površini telesa ponovno razširijo, kar pomeni upad krvnega tlaka. Da se ta uravnovesi, zdaj telo črpa razpoložljivo tekočino iz telesa v krvožilni sistem. Kadar ne pazimo na ustrezno hidracijo, zato zlahka postanemo dehidrirani, od tu pa je pri občutljivih le še korak do vnetja mehurja.

Bolje kot namakanje nog v mrzli vodi ali ohlajanje močno pregretega telesa v mrzli vodi, je, da se oprhate z mlačno vodo ali okopate v ne premrzlem morju. Močno pregrevanje telesa pa preprečite tako, da uživate na plaži zjutraj in pozno popoldan, v hudi vročini pa se raje zadržujete v prijetni senci. V vsakem primeru ne pozabite popiti dovolj vode.

Pretirana uporaba antibiotikov

Seveda so antibiotiki nujni ob hujšem bakterijskem vnetju mehurja, pa vendar poskušajte storiti vse, da jih ne bo potrebno jemati. Znano je namreč, da se vnetja mehurja ponavljajo tudi po jemanju antibiotikov in to navkljub izbiri pravšnjega antibiotika glede na povzročitelja vnetja. Razlogov za to je več. Eden je poznana rezistenca bakterij na antibiotike. Bakterije sčasoma razvijejo odpornost na antibiotik, kar pomeni, da jih ta ne more več uničiti. Drugi razlog pa je v tem, da antibiotiki uničujejo tudi dobre mikrobe. Ti npr. živijo tako na sluznici črevesja kakor na sluznici sečil. Ker med drugim skrbijo za obrambo sluznic pred škodljivimi mikrobi, postaja ta zaradi pogostega jemanja antibiotikov vse bolj občutljiva oz. dovzetna za vnetja.

Če veste, da se vam vnetja mehurja ponavljajo pogosto, poskrbite za nujne spremembe v načinu življenja, ki do vnetja pripeljejo. Ob prvih znakih težav z mehurjem pa ukrepajte takoj in to z naravnimi pripravki, ki zgoraj opisanih stranskih učinkov nimajo. Mednje npr. sodijo pripravki iz brusnice, kot so sok brusnice (Dr. Steinberger Sok brusnice) ali kapsule brusnice. Brusnica vnetje mehurja obvladuje tako, da preprečuje oprijem bakterij E. coli na sluznici mehurja in s tem prepreči njihovo razmnoževanje. Mnogi zato pripravke iz brusnice uživajo tudi preventivno, da preprečijo težave. Poleg številnih naravnih pripravkov (čaj peteršilja, koruznih laskov, gornika …), pa je za obvladovanje tudi ponavljajočih se vnetij na mehurju na voljo tradicionalno zdravilo rastlinskega izvora Canephron. Ta vsebuje tri zdravilne rastline: luštrek, tavžentrožo in rožmarin, ki vnetja sečil med drugim obvladajo zaradi protivnetnega, antibakterijskega in diuretičnega učinka. V kolikor brez antibiotikov ne bo šlo, je nujno stranske učinke antibiotikov (uničevanje črevesne flore …), odpraviti z jemanjem pro- in prebiotikov.

Besedilo: Adriana Dolinar