Vpliv mikrobov na naše počutje

Mrzli meseci so še posebej nenaklonjeni naši črevesni flori, saj koristne mikrobe v črevesju nemalokrat prav pozimi zdesetkamo z jemanjem antibiotikov, ko npr. zbolimo za angino, bronhitisom, pljučnico ali pa vnetjem srednjega ušesa. Posledice tako porušene črevesne flore pa ne bomo čutili le v prebavnih motnjah kot so napihnjenost, vetrovi, diareja, zaprtje, krči in bolečine v trebuhu, ampak lahko tudi v spremembi počutja. Brezvoljnost, apatija, slabše obvladovanje vsakodnevnih stresnih situacij in mnoge druge motnje počutja so lahko posledica porušene črevesne flore.

Da bi lahko dojeli, kako je črevesna flora povezana z našim počutjem, je potrebno poznati njene naloge. Po do sedaj znanih podatkih ima črevesna flora tri med seboj prepletajoče se vloge in sicer hranilno ali metabolno, gradbeno ali strukturno ter obrambno ali zaščitno. Z rušenjem črevesne flore, denimo z antibiotiki, kortikostroidi, sladko, industrijsko predelano hrano ... lahko prizadenemo vsa tri področja delovanja črevesne flore, kar pa se posledično izraža tudi s poslabšanjem našega počutja. Poglejmo, kako do tega pride.

Ko se poruši hranilna ali metabolna vloga črevesne flore

Dobri mikrobi v črevesju pomagajo pri preskrbi telesa z vitalnimi snovmi, potrebnimi za vzdrževanje tako fizičnega kakor psihičnega zdravja.

Npr. pomagajo nam pri prebavi beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov. Če črevesno floro porušimo, bomo tako lahko prikrajšani npr. za esencialne maščobe, kot so protivnetno delujoče omega 3. Posledica tega pa bo vse več vnetij. Glede na to, da mnogi raziskovalci vnetja povezujejo tudi z nevrodegenerativnimi obolenji, lahko že pomanjkanje omega 3 vodi v motnje počutja. Npr. znano je, da se poporodno depresijo uspešno odpravlja prav z jemanjem prehranskih dodatkov z omega 3.

Koristni mikrobi črevesne flore nam pomagajo tudi pri prebavi topnih vlaknin, kot je npr. inulin. Ob prebavi inulina (ki je med drugim priljubljena hrana dobrih mikrobov) mikrobi za nas ustvarijo še dodatne polisaharide, aminokisline, minerale in kopico drugih, telesu in psihi koristnih snovi. Med slednje sodijo tudi kratkoverižne maščobne kisline, kot sta npr. butirna in propionska. Kratkoverižne maščobe tudi ustrezno znižajo pH črevesne vsebine in tako poskrbijo za boljše vsrkavanje magnezija, kalcija, fosforja, železa, bakra in cinka. Kar npr. pomeni, da so dobri mikrobi zaslužni tudi za kvaliteto naše krvi, posredno pa tudi za naše počutje. Namreč, kadar jih ni, ker smo jih npr. uničili z antibiotiki, potem je vsrkavanje denimo železa moteno. Posledica je slabokrvnost, ki pa jo seveda prepoznamo tudi po utrujenosti, zaspanosti, brezvoljnosti in pomanjkanju koncentracije.

Dobri mikrobi črevesne flore pa proizvajajo tudi mnoge, za dobro fizično in psihično počutje, potrebne vitamine. Npr. posebna vrsta E. coli bakterij zna ustvariti vitamin K2. Kar pomeni, da so čvrste kosti do pozne starosti precej odvisne tudi od ravnovesja črevesne flore. K2 vitamin namreč pomembno sodeluje pri transportu kalcija v kosti in zobe, preprečuje pa tudi nalaganje kalcija v mehka tkiva, kot so notranje stene žil, okolica sklepov ali pa celo pinealna žleza. Prav slednja pa močno vpliva tudi na naše počutje. Kadar je v dobrem stanju, bomo to čutili v kakovostnem spancu, izostrenih čutih, vizijah, kreativnosti, radosti ... ko pa bo ta kalcinirana, pa bo temu ustrezno tudi naše počutje.

Poleg omenjenih vitalnih snovi pa dobri mikrobi v črevesju proizvajajo tudi druge vitamine, npr. B1, B2, B3, B7, B6, B12, folno kislino in kopico drugih koristnih snovi. Za vitamine B skupine je npr. znano, da pomagajo pri proizvodnji nevrotransmiterjev kot je dopamin in s tem skrbijo za naše dobro počutje. Pomanjkanje B vitaminov zaradi porušene črevesne flore zato lahko vodi v občutke potrtosti, nezadovoljstva, depresije ... ali celo shizofrenije.

Še več, koristni mikrobi črevesne flore lahko tudi direktno proizvajajo snovi, pomembne za naše dobro počutje. Npr. probiotične bakterije, kot je npr. Lactobacilus plantarum PS128, proizvajajo nevrotransmiterje, pomembne za optimalno delovanje možganov. S proizvodnjo serotonina, kateholamina, acetilholina in GABA torej koristni mikrobi črevesne flore tudi direktno skrbijo za naše dobro počutje.

Ko se poruši strukturna ali »gradbena« vloga črevesne flore

Koristni črevesni mikrobi pomembno sodelujejo tudi pri izgradnji in optimalnem delovanju tako črevesnih celic kot imunskega sistema telesa. Od obeh je odvisno tudi naše počutje. Kako?

Ker epitelne celice črevesja opravljajo zelo zahtevne naloge, se zelo hitro postarajo in nadomestijo z novimi. Kar pomeni, da se v roku ca. 4 dni nova epitelna celica črevesja postara, odmre in nadomesti z novo. Da lahko te v tem času s polno paro delajo - tvorijo prebavne encime, prebavljajo hrano, srkajo vitalne snovi, ščitijo telo pred toksini itd. - in se ustrezno hitro nadomeščajo z novimi celicami, pa je potrebno ogromno energije. Približno 60 do 70 odstotkov energije naj bi jim priskrbeli prav koristni mikrobi črevesne flore. Ti se dobesedno ugnezdijo ob epitelnih celicah (kot nekakšni skrbniki) in jih s proizvodnjo hranil direktno hranijo. Eno od priljubljenih hranil za te celice je npr. že zgoraj omenjena butirna kratkoverižna maščobna kislina. Če je črevesna flora porušena, to torej pomeni tudi slabše delovanje epitelnih celic in prepočasno nadomeščanje z novimi. Kar pa se lahko pozna tudi v pomanjkljivi preskrbi z vitalnimi snovmi, potrebnimi za dobro delovanje telesa in psihe. Prav tako pa je zmanjšana tudi zaščita telesa pred toksini.

Med pomembne naloge črevesne flore pa sodi tudi optimalna izgradnja in delovanje imunskega sistema. Danes je znano, da porušena črevesna flora vodi npr. v pomanjkanje imunskih celic, kot so limfociti, nevtrofilci in makrofagi. Npr. kadar primanjkuje nevtrofilcev in makrofagov, to pomeni, da smo prikrajšani za imunske celice, ki med drugim čistijo na mestu vnetja vse od toksinov, odmrlih celic, pa do škodljivih mikrobov. Porušena črevesna flora zato tudi po tej plati lahko vodi v porast telesnih vnetij, kar pa poveča verjetnost tudi za nastanek nevrodegenerativnih obolenj.

Ko se poruši obrambna ali »zaščitna« vloga črevesne flore

Podobno kot koža, nas tudi prebavila ščitijo pred zunanjimi vplivi, če je seveda naša črevesna flora v ravnovesju. Npr. koristni mikrobi črevesne flore ustvarjajo različne snovi, s katerimi nas direktno branijo pred škodljivimi bakterijami, virusi, glivicami in celo paraziti. Denimo dobra različica bakterije E. coli ustvarja protimikrobne snovi, s katerimi drži pod kontrolo svojo škodljivo različico bakterije E. coli, poznano po povzročanju hude driske, krčev v trebuhu, vročine in celo po odpovedi ledvic. Prav tako koristni mikrobi proizvajajo desnosučno mlečno kislino in kratkoverižne maščobne kisline, s katerimi v črevesju, tik ob sluznici, ustvarjajo kisel pH in tako zavirajo razraščanje škodljivih mikrobov, kot je npr. glivica kandida. Nekateri mikrobi so sposobni tudi vase zajeti toksine v črevesnem lumnu in jih odpeljati z blatom ven iz telesa itd.

Kadar črevesno floro zrušimo, pa ne bomo prikrajšani le za zgoraj omenjeno zaščito, ampak se bo porušila tudi varovalna bariera sluznice črevesja. To pomeni, da bodo ob močno porušeni črevesni flori začeli popuščati tesni stiki med epitelnimi celicami oziroma, kot raziskovalci temu pojavu pravijo, prišlo bo do sindroma puščajočega črevesja. Posledica tega pa bo seveda vdor v telo vsega, kar vanj naj ne bi šlo. Ko toksini, škodljivi mikrobi, neprebavljeni delci hrane ... zaokrožijo po krvi, sprožijo v telesu številne »alarme«. Te pa ne prepoznamo le v pojavu alergij, kroničnih vnetij (npr. revma, ateroskleroza ...), ampak tudi v pojavu težavah z živčevjem in možgani. Pojavijo se lahko razdražljivost, zaskrbljenost, depresija, hiperaktivnost, avtizem in številne druge motnje počutja.

Besedilo: Adriana Dolinar