Allium ursinum

Zgodovina

Čemaž so poznali že stari Rimljani in mu dajali celo prednost pred česnom. Menili so, da je čemaž neizčrpen naravni produkt in je zato učinkovitejši, medtem ko česen kot prastara kulturna rastlina ni imel več prvobitne zdravilne moči. Vendar pa je le-ta ostal v domačih lekarnah mnogih, saj čemaža niso prenesli ljudje, ki so imeli težave z želodcem.

Botanične značilnosti

Čemaž je trajna rastlina, ki zraste do 25 cm visoko. Ima podolgovato, z belo prozorno membrano ovito čebulico in dva navadna prizemna lista, ki sta ploska in suličasta ter spominjata na šmarnico. Steblo je pokončno in robato. Bogato cvetoči pakobuli z belimi zvezdastimi cvetovi nimajo zarodnih čebulic. Razmnožujejo se s čebulami, ki nastajajo v zemlji, in s črnim semenom, ki ga ponavadi raznašajo mravlje.

Zaradi močnega česnovega vonja zaznamo čemaž večinoma še preden ga zagledamo. Okus je podoben česnovemu, le da je nekoliko bolj oster in pekoč.

Rastlina vsebuje eterična olja, sladkorje, saponine, flavonoide, različne žveplove spojine, fitoncide, rudninske soli, sluzi in vitamine. 

Čemaž cveti maja in junija. Poleti in pozimi se nabirajo čebulice (Allii ursini bulbus), aprila in maja pa je najugodnejši čas za nabiranje cele rastline.

Nahajališča

Čemaž najdemo v senčnatih, listnatih gozdovih, kjer je globoka humozna zemlja. Raste po vsej Evropi. Ponekod raste na velikih ploskvah in že od daleč opozarja nase s svojim ostrim vonjem po česnu

Uporaba in učinkovanje

V ljudskem zdravilstvu je čemaž učinkovit pri poapnenju žil, še zlasti, če je to zelo napredovalo. Priporočajo ga pri povišanem krvnem tlaku, podančicah in tudi pri jetrnih boleznih. Künzle je napisal o njem: »Nobeno zelišče na svetu ni tako učinkovito za čiščenje želodca, črevesja in krvi kot čemaž. Ljudje, ki nenehno bolehajo, ki imajo lišaje, gnojne čire in izpuščaje, ljudje, ki so bledični, morajo ceniti čemaž kot suho zlato. Mladi ljudje bi se razcveteli kot rože in se razvijali kakor smreka na soncu.«

Čemaž v ljudskem zdravilstvu priporočajo za izpiranje pri belem toku, za čiščenje ran, pri čemer je treba sveži sok nakapati na rane, ki se težko celijo, za zdravljenje pljučnih bolezni. Še zlasti je priporočljiv za starejše ljudi, ki imajo zasluzena pljuča. Pri njih naj bi čemaž zmehčal gosto sluz in jo pomagal izločiti.

Zdravilne učinkovine v čemažu delujejo kompleksno in imajo baktericidne lastnosti. Zavirajo razvoj patogenih bakterij in tako urejajo prebavo, lajšajo težave pri napihovanju, spodbujajo pa tudi delovanje jeter. Znižujejo krvni pritisk, normalizirajo količino holesterola v krvi in preprečujejo aterosklerozo. Žvečenje čemaževih čebulic uravnava črevesno floro. Preprečujejo, da bi se v prebavnem traktu preveč razmnožile razne nevarne klice in zato je čemaž uporaben pri driskah, trebušnih krčih, čebulice pa so tudi odlično sredstvo proti glistam in podančicam.

Pripravila: Urška Lučev