Vitex agnus castus

Zgodovina

Konopljiko so že v starem veku kultno častili. Atenke, ki so se udeleževale 8-dnevnih tezmoforij, praznika žetve v čast boginje Demetre, so se olepšale s cvetovi konopljike in njene liste polagale na svoja ležišča, da bi ohranile čistost. V srednjeveških samostanih so uporabljali plodove grma namesto popra za zaviranje spolnega nagona (=anafrodiziak), kar nakazuje nemško ime „poper za menihe“. Menihi so nasuli plevel  konopljike na svoja ležišča; navada, da se za novince poti do samostana posipajo s cvetovi rastline, naj bi se v Italiji ohranila do danes. Kot zdravilo se je konopljika včasih uporabljala pri poškodbah, bolečinah v trebuhu, vodenici, boleznih vranice in jeter ter kot emenagog, karminativ in galaktagog. Ime rastline je nastalo iz vrste napačnih razumevanj besede. Pri Theophrastu in Dioscuridu se imenuje grm ágonos, pri čemer pomeni  a „stran“, gonos pa „potomstvo“, torej „neploden“. Ta beseda se je s časom pomešala s povsem drugim pojmom agnós, ki pomeni „svet, čist“. Plinij je uporabil pri opisu rastline latinsko besedo castitas za „čist“. Iz napačne interpretacije besede agnós je nastala latinska agnus, kar pomeni „jagnje“; tako je dobila rastlina ime „čisto jagnje“. Latinska oznaka vitex izhaja iz vitilium, kar pomeni „pletenina“. Še danes se uporabljajo  žilave trde veje za pletene žive meje.

Botanične značilnosti 

Konopljika je 3 do 5 m visok grm ali drevo s štirirobimi svetlo rjavimi, sprva redkimi vejami. Njegovi 5- do 7-krat dlanasto razdeljeni listi stojijo drug nasproti drugega navzkrižno. Tvori majhne modro-vijolične, rožnate ali bele cvetove v gostih ovršnih socvetjih. Iz njih se razvijejo majhni temno rjavi plodovi kot skalne robidnice s štirimi semeni. Vsa rastlina diši in ima okus po popru. Zanimivo je, da rastlina cveti in naredi plodove šele, ko po vročem poletju nastopi pomanjkanje hrane. Zaradi poznega cvetenja in prijetnega vonja je pri nas cenjena okrasna rastlina.

Konopljika cveti od julija do septembra.

Nahajališče

Grm je razširjen v celotnem Sredozemlju in Aziji vse do severno-zahodne Indije. Uspeva na rečnih bregovih in obalah, kjer tvori gosto goščavo.

Predelava

Homeopatska pratinktura se pripravlja po aktualni knjigi o homeopatskih zdravilih HAB. Uporabljajo se posušeni zreli plodovi rastline Vitex agnus-castus L. Homeopatska dilucija se pripravlja z ročnim stresanjem.