Mentha x piperita

Zgodovina

Po grški mitologiji naj bi se nimfa Mintha spremenila v rastlino, kar naj bi dokazovalo, da ima poprova meta rada vlažna tla. Latinska beseda mentha in grška minthé izhajata iz enega od predindogermanskih jezikov. Oznaka vrste piperita izhaja iz novolatinske besede piperitus, kar pomeni „poprov“. Različne vrste met so stara kitajska zdravilna zelišča; sodijo med najstarejše kulturne in zdravilne rastline. Japonci uporabljajo mentol že 2000 let kot zdravilo. Ostanke mete so našli pri Abd-el-Quarnahu v egiptovskih grobovih iz časa 1200-600 pr.n.št. Dioskurid opisuje meto kot rastlino, ki dobro de želodcu; njegov sodobnik Plinij jo priporoča pri bolečinah v trebuhu in težavah z žolčem, ker „blaži bolečine želodca in prežene črevesne gliste“. Oficinalna poprova meta je trojni križanec iz treh vrst mete, kar simbolizira „x“ v latinskem imenu.

Dokumentirana zgodovina poprove mete se začne leta 1696. Angleški zdravnik dr. Eaton iz Herforda je rastlino opazoval, nakar jo je Anglež Ray opisal v  „Synopsis stirpium britannarum“ pod imenom Mentha palustris, močvirna meta. Že 1721 se pojavi rastlina pod imenom Mentha piperitis sapore v knjigi o zdravilih mesta London. Približno v istem času so jo začeli uvajati zdravniki v srednji Evropi in je postala poleg kamilice najbolj cenjena zdravilna rastlina.

Botanične značilnosti

Rastlina ima izrazito štirirobo, 40 do 80 cm visoko steblo, ki se zgoraj močno razveja. Temno zeleni, včasih nekoliko rdečkasti, suličasti do elipsasti in nazobčani listi rastejo drug nasproti drugega. Konce stebel krasijo klasasta rožnata do vijolična socvetja. Cela rastlina ima aromatičen vonj in okus. Cveti od junija do avgusta. Razmnožuje se izključno vegetativno s podtaknjenci in korenikami. Križanca ni mogoče razmnoževati s semeni, ker se pri tem ponavadi vrne v prvotno obliko svojih predhodnikov. Pri kultiviranih vrstah razlikujemo med močno “Mitcham-meto”, ki se goji predvsem za pridobivanje eteričnega olja, in blago “Pfälzer-meto” za pripravo čaja.

Nahajališče

Danes uspevajo kulture poprove mete v vseh zmernih klimatskih pasovih na zemlji. Množično jo gojijo na Balkanu. Glede tal je zelo izbirčna. Uspeva do 1000 m nadmorske višine in ima rada humusna, rahla tla ter sončne lege. Po treh letih se vsebnost njenih učinkovin bistveno zmanjša, tako da jo je treba nadomestiti z novimi podtaknjenci.

Predelava

Bioforce uporablja macerat iz svežih, cvetočih nadzemnih delov rastline iz kontrolirano bioloških lastnih nasadov, posušene liste in eterično olje, ki ga pridobiva z destilacijo z vodno paro. Rastlino nabirajo od junija do julija.

Poprova meta in njeno eterično olje sta primerna v številnih oblikah za notranjo in zunanjo uporabo. V Angliji, na Balkanu, na Orientu  in v Indiji uporabljajo sveže liste poprove mete kot začimbo za različne jedi. Olje se uporablja v kozmetiki, farmaciji in živilski industriji (žvečilni gumi, pastile proti kašlju, likerji itd.)