Panax ginseng

Zgodovina

Ginseng se v tradicionalni kitajski medicini uporablja že več kot pet tisoč let, za splošno krepitev telesa in spolne moči. Ginseng v kitajščini pomeni človeška korenina, saj so korenino te rastline uporabljali za oživljanje, izboljšanje teka, proti bruhanju, potrtosti in pikom insektov. Zahodna medicina je potrdila starodavne ugotovitve o učinkovitosti ginsenga. Krepil naj bi organizem, večal telesno zmogljivost, pomagal pri ohranjanju življenjske moči, ker spodbuja žleze z notranjim izločanjem in izboljša izrabo vitaminov in mineralov. Ginseng dvigne razpoloženje, ko smo utrujeni in nerazpoloženi. Krepi tudi imunski sistem, pomaga k boljši koncentraciji, poveča aktivnost možganov in pomaga pri sproščanju adrenalina. Poleg tega deluje tudi antioksidativno, normalizira srčni utrip, raven sladkorja in holesterola.

Botanične značilnosti

Pravi ginseng izvira s Kitajske in Severne Koreje, danes pa ga gojijo tudi v Rusiji in Nemčiji.

Korenina ginsenga je po obliki podobna človeškemu telesu. Pri odrasli rastlini je dolga 6-13 cm, debela pa okoli 2 cm. Iz nje zraste do 60 cm visoko steblo, ki ima na dolgih pecljih dlanasto deljene liste, neopazne cvetove in svetlo rdeče jagode. Zdravilna moč je v korenini, stari vsaj 6 let. Ostali deli nimajo zdravilnega učinka.

Pri izdelavi droge lahko dobimo beli ali rdeči ginseng, pri čemer je beli bolj kakovosten. Pridobijo ga tako, da korenine po 4 do 6 letih izkopljejo, očistijo, odstranijo stranske korenine, nato pa očiščene korenine olupijo, obelijo z žveplovim dioksiodom in sušijo na soncu ali pri temperaturi od 100 do 200 stopinj C. Korenine rdečega ginsenga prav tako izkopljejo po 4 do 6 letih, jih očistijo ter izpostavijo vodni pari (2 do 3 ure pri 120 do 130 stopinjah C) in posušijo. Nekateri korenine pomočijo v vrelo vodo. Po sušenju imajo rožnat videz, so prosojne in rdečkasto obarvane.

Učinkovine in uporaba

Učinkovine v ginsengu delujejo adaptogeno – pomagajo telesu, da se lažje prilagodi na stresne dejavnike. Ginseng vsebuje največ triterpenskih saponinov, ki jih imenujemo ginsenozidi. Ti naj bi imeli imunostimulativne učinke, ublažili oziroma odpravili pa bi naj tudi utrujenost. Poleg tega naj bi ginseng deloval tudi hepatoprotektivno, protivirusno, citotoksično in protitumorno. Dokazano je bilo, da se bolniki, ki dlje časa uživajo pripravke iz korenin ginsenga, bolje počutijo, so manj razdražljivi, hrana, vitamini in minerali se bolje absorbirajo iz črevesa in bolnik hitreje okreva. Tudi spanec se izboljša. Korenina ginsenga poveča odpornost telesa proti okužbam ter daje spolno moč. Ljudska medicina pravi, da na spolno moč vpliva tako, da se poveča koncentracija moškega spolnega hormona testosterona in tvorba ter gibljivost semenčic.

Ginseng se uporablja pri kroničnem srčnem popuščanju, miokardnem infarktu in sladkorni bolezni, za izboljšanje vitalnosti, delovanja imunskega sistema, kognitivnih, fizičnih in spolnih zmogljivosti.  

Pripravila: Urška Lučev, mag. farm.
Vir: Kreft S., Kočevar Glavač N. Sodobna fitoterapija. SFD 2013.