Pomen artičoke se je v zgodovini večkrat spremenil. Včasih so jo uporabljali bolj kot zelenjavo (spodnji del cvetnih glavic z mesnatimi ovojkovimi listi), včasih kot zdravilno rastlino. Danes jo uporabljamo v oba namena.
Artičoka je grm z dolgimi, globoko narezanimi listi. V zemlji ima močno korenino, iz katere zraste najprej šop velikih listov. Ti so zgoraj zeleni, spodaj pa zaradi belih dlačic belkasti. Listi so pernato razdeljeni na lističe. Iz sredine listov požene do meter in pol visoko steblo, ki je le malo razvejeno. Na koncu vejic so velike cvetne glavice z mesnatim sočnim socvetjem. To je sestavljeno iz samih cevastih vijoličnih cvetov. Mesnati ovojni listi so na vrhu priostreni in se pokrivajo. Sočni deli so znani kot odlična zelenjava. V višino zraste 1,5 do 2 metra, prav toliko pa običajno meri tudi v širino. Artičoka cveti poleti od julija do avgusta.
Pri nas artičoka raste le po vrtovih, v primorskih deželah pa po nasadih.
Artičoka vsebuje seskviterpenske laktone, cinarin, cinarapikrin, precej inulina, provitamin A – karotin, čreslovine, rudninske soli, encime... Uživanje mesnatih artičokinih socvetij je lahko odlično zdravilo za jetrne in ledvične težave, zlatenico, debelost, kožna obolenja oz. za vse, česar vzrok izhaja iz nezdravih jeter ali želodca. Encim, ki ga vsebuje artičoka, sesiri mleko. Stoletja so se v sredozemskih deželah uporabljali listi artičoke pri izdelavi sira. Artičoka pospešuje delovanje jeter in izločanje žolča v črevesje. Z redčenjem žolča se zmanjša možnost, da nastanejo žolčni kamni ali pesek. Redno uživanje artičok naj bi pospeševalo tudi presnovo maščob in poživljalo krvni obtok. Izvleček iz artičokinih listov naj bi imel antioksidativni in varovalni učinek na jetrne celice. Glavni nosilec tega delovanje je cinarin, ki znižuje raven serumskih maščob, pospešuje izločanje holesterola in zavira njegov nastanek v jetrih. Poleg tega ščiti jetrne celice pred delovanjem strupenih snovi, kot so razna organska topila, alkohol... Na artičoki je bilo izvedeno že veliko raziskav in učinki te rastline na jetra, na zaviranje sinteze holesterola ter zaščitni učinki na celice so dokazani.
Vir:
B. Jagodič Zdravilne zeli – najboljše blago za zdravo telo, Slomškova založba, Maribor 2004
S. Kreft in N. Kočevar Glavač, Sodobna fitoterapija, SFD 2013
Prijavite se na brezplačne nasvete in postanite del skupnosti A.Vogel
Hitra naravna pomoč pri poškodbah lahko učinkovito zameji napredovanje modrice, otekanje in bolečine ter podpre telo pri regeneraciji prizadetih tkiv. V nadaljevanju je nekaj nasvetov, kako si lahko pomagamo.
Učinkovito naravno pomoč najdemo v naslednjem četvorčku: A.Vogel kapljice za oči, mazilo Nisita, krema Bioforce in Sinupret.
Pomlad je eno bolj napornih obdobij za vse, ki jih draži prah cvetočih rastlin. Vendar pa alergije niso edini vzrok, ki draži očesno sluznico.
Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01 524 02 16 med delavniki od 8. - 16. ure.