Zdrava stopala

Stopalo je zelo komplicirana okončina, pa vendar prenese veliko obremenitve. Ko hodimo, obremenimo 26 kosti v stopalih ter ogromno kit in vezi. Koža na podplatih je tri- do štirikrat debelejša kot na preostalem telesu, maščobna plast deluje kot vzmet za večino telesne teže in se pri tem stisne do polovice. Pri hoji največji del obremenitve nosijo pete, če hodimo bosi ali v čevljih brez pet. Težave običajno nastopijo, ko na stopala nadenemo nogavice in čevlje. Preozka obutev ali čevlji s previsoko peto povzročajo deformacijo stopal, trda koža in bradavice na stopalih se pojavijo, če so stopala obremenjena na napačnih mestih, glivične okužbe pa so posledica pomanjkanja zraka in  pomanjkljive higiene. Le nekaj osnovnih pravil pomaga, da težave preprečimo: primerna obutev, ustrezno zračenje stopal, redna nega in trden imunski sistem so osnova za zdrava stopala.  

Alfred Vogel je že v svoji knjigi Ljudski zdravnik pri težavah s stopali v prvi vrsti svetoval primerno obutev in to velja še danes. Neprimerna obutev ne povzroča le deformacije stopal, temveč lahko pripomore tudi k nastanku glivic na nohtih in stopalih. Obutev z visokimi petami telesno težo razporedi bodisi v enaki meri na blazinico ali peto, pri zelo visokih petah pa vso težo nosijo blazinice. Posledično se lahko pojavijo skrajšanje ahilove tetive, povečana krivina v ledvenem delu hrbtenice, otiščanci na stopalih, pa tudi deformacija nožnih prstov. Najdaljši prst mora imeti še vsaj 1,5 cm prostora. Čevelj tudi ob strani ne sme biti pretesen, sicer se lahko pojavi nenormalen odmik nožnega palca navzven proti malim prstom stopala (hallux valgus).

Oblika čevlja in njegovo blaženje naj bosta prilagojena stopalu, izogibajte pa se koničastim oblikam in petam, višjim od 3 cm. Čeprav visoke pete zapoveduje moda, jih nosite kvečjemu nekaj ur.

Čevlji, ki so preozki in ne dihajo, so najboljše gojišče za spore glivic. Nogavice iz sintetičnih materialov ne vpijajo znoja in s tem dodatno ovirajo dihanje kože. Bolj primerna so naravna vlakna. 

O primerni velikosti obutve se posvetujte s strokovno podkovanim prodajalcem ali pa sami naredite obris stopala. Stopite na list papirja in stopalo obrišite s svinčnikom. Obris nato izrežite. Ko ga položite v čevelj, se papir ne sme grbančiti. 

Že z nošenjem premajhnih in preozkih nogavic, ki stiskajo prste, v nekaj letih lahko pride do deformacije. Nakup novih čevljev nujno opravite zvečer, ko je stopalo največje. Stopalo pa se spreminja tudi s starostjo in obremenitvijo, postane lahko celo večje kot v mladosti. Koža postaja bolj suha in njena elastičnost je manjša.  

Številne težave lahko ublažimo že tako, da pogosteje menjamo različne vrste obutve (visoko, zaprto, odprto). Tako po eni strani preznojene čevlje osušimo in očistimo, po drugi pa poskrbimo tudi za svoja stopala. Hoja z bosimi nogami po mehki podlagi kot je trava ali pesek pomaga aktivirati mišice, kite in vezi v stopalih. Če nimate takšne podlage v bližini, si priskrbite obutev, ki posnema hojo z bosimi nogami. Ta ima tanek podplat in vsakemu prstu na nogi omogoča, da ohrani svojo gibljivost. 

Naslednji pomemben ukrep, ko želite preprečite razrast glivic in potenje nog, je, da poskrbite za pravilno nego stopal. Stopala umijte vsak dan, skrbno pa jih tudi osušite s čisto brisačo, da preprečite pojav glivic na vlažnih mestih. S tem zmanjšate tudi možnost, da se z njimi okužite na različnih tekstilnih podlagah ali na kopališčih.  

Stopala redno mažite ali masirajte z oljem ali kremo za stopala. Tako vzpodbudite prekrvavljenost in preprečite izsušitev in nastanek trde kože, kajti debelejša koža in manj lojnic na stopalih tekočine ne sprejemajo oz. oddajajo tako hitro. Zato se stopala hitreje izsušijo, predvsem poleti in z naraščajočo starostjo.  

Nohti naj ne bodo pristriženi prekratko, zato pa ravno, da se ne vraščajo. S pilico lahko konice nohtov le nežno zaoblite.  

Pripravite si lahko tudi kopeli za stopala s soljo in zelišči, ki vzpodbudijo prekrvavitev, osvežijo in poživijo obtok. Temperatura vode naj ne presega 32 stopinj Celzija, kopel pa naj ne bo daljša od 10 minut.  

Telovadba za stopala spodbuja prekrvavitev, učvrsti mišice in poveča gibljivost. S stopali lahko krožite, razmikate prste ali z njimi „igrate klavir“. Pomagajo tudi bodičaste masažne žogice ali masažni valjčki. Mišičje lahko krepite tudi tako, da npr. s prsti poskušate zgrabiti manjše predmete (npr. zamaške). Vaje lahko opravljate tudi med umivanjem zob, denimo tako, da se povzpnete na prste, nato pa peto, brez da jo spustite na tla, desetkrat vrtite v levo in nato desetkrat v desno stran. Tudi knajpanje poživlja obtok in vzpodbuja prekrvavitev, podobno učinkuje hoja z bosimi nogami po rosi.

Glivice na stopalih predstavljajo eno najpogostejših obolenj, pri čemer pojavnost težave narašča. Za časa življenja si jo pridela kar vsak četrti Evropejec; moški s 60% pri tem očitno prednjačijo. Še pogosteje se z njo soočijo športniki, ki se pogosto prhajo v skupinskih kopalnicah, saj vlažna okolje omogoča idealne življenjske pogoje za glivice.

Vzrok za pojav glivic pa so lahko tudi motnje prekrvavitve, močno potenje, deformacija stopala in oslabljen imunski sistem. Še posebej diabetiki morajo biti pozorni, da je tkivo stopala vedno dobro prekrvavljeno. Motnje prekrvavitve lahko povzročijo poškodbo živčnega sistema in s tem lokalno oslabljeno imunsko obrambo z okrnjenim občutenjem bolečine. Glivice tako lažje premagajo imunski sistem.  

Glivično obolenje stopal je lahko dolgotrajno. V 75% primerov gre za t.i. nitaste glive (dermatofiti). ki lahko napadejo tako kožo kot tudi nohte in dlačice, redkeje pa so povzročitelji kvasovke ali plesni. Zaščitni kislinski plašč kože običajno poskrbi za to, da ne pride do razvoja glivic, a nekatere med njimi poškodujejo prav ta plašč, druge se prilepijo na kožne celice, spet druge se celo zamaskirajo v koži identične celice in tako prelisičijo imunski sistem. Na odmrli koži preživijo nekaj dni do nekaj tednov. Značilni simptomi za glivice na stopalih so srbenje, rdečica, luščenje kože ali oddajanje vlage.

Proti vsemu naštetemu pomaga le dosledna higiena. Doma imejte na nogah obvezno copate, še zlasti, če imate v stanovanju preproge. Nogavice, pa tudi posteljnino operite na najmanj 60, še bolje 90 stopinj Celzija. Stopala redno umivajte in dobro osušite.  

Pri negi stopal lahko uporabite olje čajevca, ki deluje antiseptično, protimikrobno in protiglivično. Vsebuje naj vsaj 30 odstotkov glavne učinkovine terpinen-4-ol. Tudi sivkino olje pobije različne glive kvasovke in nitaste glive, ki lahko povzročijo glivična obolenja kože in nohtov. Polovico čajne žličke olja nanesite na vato in z njo dva do trikrat dnevno namažite prizadeta mesta in okoliško tkivo. To ponavljajte eden do dva tedna. Pomaga lahko tudi mazanje prizadetih mest z Molkosanom (npr. izmenjaje s tinkturo spilantesa, kot je svetoval Alfred Vogel).  

Glivično vnetje nohtov zelo pogosto preide v glivično obolenje stopal, še posebej, če tega ne zdravimo ustrezno ali sploh ne zdravimo. Po poškodbi ali vnetju nohtne posteljice lahko glivice prodrejo v kožo, kar lahko zaznamo kot rdečino ali otečeno in boleče mesto. 80 odstotkov klic pa kljub temu prenesemo z rokami, zato pri oskrbi obvezno uporabljamo rokavice. Uporabimo enak postopek kot pri glivicah na stopalih: prizadeto mesto nohta spilimo in vanj vtremo olje čajevca.  

Če glivice na stopalih ali nohtih kljub uporabi olja čajevca ne izginejo, lahko pomaga le še zdravnik. Protiglivični pudri ne učinkujejo prav dobro, zato se v trdovratnejših primerih uporablja medicinske lake za nohte, ki lahko prodrejo dovolj globoko v noht. 

Prekomerno potenje nog lahko povzročita prekomerna aktivnost vegetativnega živčnega sistema ali prevelike žleze znojnice. Neprestana vlažnost roževinaste plasti kože omogoči razmnoževanje bakterij in glivic. Pri tej težavi si lahko pomagate s kopeljo za stopala z morsko soljo, s sivkinim oljem ali z žajbljem, ki jo izvedite enkrat tedensko. Sol raztopite v topli vodi in dodajte drugo sestavino, nato pa stopala namakajte pet minut. Učinkujejo tudi kopeli s slezenovcem, z brinom ali s hrastovo skorjo. 

Le česa vse ne režemo in brusimo v kopalnici? Noži, škarje in strgala pa pogosto odstranijo tudi zdrave predele kože in tako le še poslabšajo tvorbo trde kože, saj poškodovana koža predstavlja vstopno mesto za bakterije. Tako se pogosto dogaja, da nekoliko precenimo svoj talent na področju „kopalniške kirurgije“ in odbrusimo ali celo odrežemo prevelik del odebeljene kože.

Trda koža nastaja zaradi stiskanja odmrlih kožnih celic, ki se izsušijo in lahko hitro povzročijo otiščanec ali kurje oko. Enkrat tedensko jo lahko odbrusimo s plovcem, vendar moramo pri tem paziti, da nismo pregrobi in da ne odstranimo preveč kože, saj v nasprotnem primeru le še bolj vzpodbudimo tvorjenje trde kože. 

Stopala vsak dan namažemo s kremo za stopala ali zmasiramo z oljem za stopala. Tako koža ostaja voljna in lahko prepreči vdor klic. Pri bolj zahtevnih stopalih si lahko pomagamo tudi s pilingom z morsko soljo. Uporabimo pet žlic morske soli, ki ji dodamo toliko olivnega olja, da nastane mazljiva masa. Piling pustimo učinkovati na odebeljeni koži, nato speremo.

Kurja očesa so otiščanci, ki nastanejo zaradi daljšega pritiska na predel kože v bližini kosti.  Deformacije stopal kot so ravno in sploščeno stopalo, spremenjeni členki na prstih, ki jih povzroči artroza ter neprimerna obutev, tvorbo kurjih očes še pospešijo. Zaradi pritiska pride do koničaste odebelitve roževinaste plasti kože, pri čemer je konica obrnjena navznoter. Odstranitev kurjih očes je smiselna le v primerno, če istočasno odpravimo tudi vzrok, ki jih povzroča, denimo neprimerno obuvalo ali napačno obremenitev stopal.

Če kurje oko ne izgine z novo obutvijo in kopelmi za stopala, bo potrebno do strokovnjaka. Diabetiki z motnjami občutka na stopalih, osebe z motnjami krvnega obtoka ter tisti, ki uživajo zdravila za redčenje krvi ali se lahko le omejeno gibljejo, morajo po nasvet v vsakem primeru k podologu.  

Besedilo: Tino Richter Objavljeno v: Gesundheitsnachrichten, julij-avgust 2013  
Prevod: Sabina Topolovec