Ženska in njeno razpoloženje v zrelejših letih

Menjavanje razpoloženja

Hitra menjava razpoloženja je lahko eden od znanilcev bližajoče se menopavze. Če ste ta hip povsem srečni, že naslednji pa vas iz tira vrže malenkost, so v igri najverjetneje hormoni. Seveda to ne velja za vse ženske, saj se simptomi pri različnih ženskah kažejo različno. Najbrž bi lahko rekli: kolikor žensk, toliko možnih »scenarijev«.

A če sodite med tiste, ki jih zlahka kaj vrže iz tira, je to precej neprijetno, saj se vam najbrž zdi, da vas nihče ne razume. Poskušajte jim razložiti, zakaj se vam to dogaja. Konec koncev res niste edini, ki se s tem soočate.

Zakaj do tega prihaja?

Med menopavzo in v času klimasterija (obdobje pred menopavzo) se v telesu dogajajo velike hormonske spremembe. Tisti hormoni, ki sprožajo ovulacijo in menstruacijo, so namreč pomembni tudi za sproščanje serotonina, ki uravnava razpoloženje.

Ko vstopamo v to novo življenjsko obdobje, ti hormoni pričnejo usihati, s tem pa je tudi raven serotonina v telesu nižja. Na žalost se to ne dogaja v nekem enakomernem ritmu, temveč v valovih. To pomeni, da smo v trenutkih, ko je serotonina dovolj, zelo dobre volje, ko pa ta upade, je tudi volja na dnu.

Samopomoč za izboljšanje razpoloženja

Čeprav se vam v trenutkih, ko se ne počutite najbolje, zdi, da ne morete nadzorovati svojega življenja, pa lahko v resnici storite veliko, da bodo nihanja razpoloženja manj pogosta ali manj intenzivna.

1. Svež zrak in vadba
Že to, da greste na svež zrak in si privoščite sprehod, lahko naredi pravi čudež. Zelo blagodejna je tudi fizična aktivnost, telovadba, ki jo je dobro izvajati vsak dan, vsaj 10-20 minut. Prav vadba bo pripomogla tudi k boljšemu spancu, bolje naspani pa boste vsako situacijo naslednjega dne imeli bolje pod kontrolo.

2. Prehrana
Hrana ima veliko opraviti z razpoloženjem. Če je v vaši prehrani veliko kofeina in prečiščenega sladkorja, se to odraža tudi na nihanju energije in razpoloženja. Če se prehranjujete zdravo, bo vaše razpoloženje veliko stabilnejše. Uživajte nepredelana živila v svoji kar najbolj izvirni različici. Posebej kompleksni ogljikovi hidrati, kot so polnovreden kruh, grah in fižol pomagajo dvigati raven serotonina, s tem pa je boljše tudi razpoloženje.

Prav tako je bolje, da zaužijete več manjših obrokov, kot da jeste le dva do trikrat velike količine hrane. Je pa res, da je vsak organizem drugačen, zato bo najbolje, da sami pri sebi preizkusite, kako se na to odziva vaše telo.

Na razpoloženje ima velik vpliv tudi magnezij. Če tega primanjkuje, trpi ne le razpoloženje temveč tudi spanec. Dobri viri v prehrani so oreški, polnozrnata žita, stročnice, krompir in zelena listnata zelenjava.

Oba ukrepa, tako gibanje kot prehrana, bosta v vaše življenje vlila več radosti, vam morda prinesla nova poznanstva in vam vsak dan znova prišepnila, da je vsako obdobje v življenju lahko lepo. Sicer pa se spomnite na čudovite besede Alberta Camusa: »Jesen je druga pomlad, ko je vsak list cvetlica«.

Besedilo: Sabina Topolovec