Ko se bliža konec zime mnogi začutimo, da nam nekako pešajo moči, da nismo v najboljši kondiciji in da nam nekako zmanjkuje energije za marsikaj. Ko začutimo, da smo v takšnem stanju, ki mu nekateri pravijo tudi spomladanska utrujenost, je čas, da ponovno poiščemo pot do notranjih moči. Pri tem pa bomo seveda bolj uspešni, če bomo upoštevali stari pregovor »Zdrav duh v zdravem telesu!« in se temu ustrezno spomladanske utrujenosti lotili celostno – z ponovnim vzpostavljanja ravnovesja telesa in duha.
Za vzpostavljanje telesne čilosti pa obstaja več različnih metod prečiščevanja oz. razstrupljanja. Večina teh bolj ali manj uspešno pomaga telesu pri izločanju presežka strupov. Spomladanska utrujenost je namreč klic telesa na pomoč pri razstrupljanju, saj je hitrost vnosa strupov iz okolja v telo prevelika v primerjavi z hitrostjo izločanja le teh iz telesa. Ne glede na to, katero metodo prečiščevanja boste izbrali, pa je dobro vedeti, da brez funkcionalne črevesne flore ne bo uspešnega razstrupljanja telesa.
Zato poleg izbire ustrezne prečiščevalne metode, pitja zadovoljivih količin vode, ki pripomore k učinkovitemu izločanju strupov iz telesa, posvetite pozornost tudi krepitvi črevesne flore. Brez koristnih črevesnih mikrobov namreč ni učinkovitega srkanja vitalnih snovi iz črevesja v telo, ki v procesu razstrupljanja sodelujejo.
Zadnji del prebavnega trakta (debelo črevo), je gosto naseljeno z številnimi mikroorganizmi, ki jim pravimo črevesna flora ali strokovno pravilneje - mikrobiota. V enem gramu takšne mikrobiote je več kot 1012 približno 500 različnih vrst bakterij. Če bi vse mikroorganizme, ki sestavljajo funkcionalno črevesno floro stehtali, bi se njihova teža gibala med enim in dvema kilogramoma. Kar pa za to našo »kompostnico«, kot ji nekateri pravijo, ni zanemarljivo malo. Različni mikroorganizmi v sestavi črevesne flore imajo lahko v prebavilih ugodne učinke, nevtralne ali celo neugodne učinke. Neugodne učinke lahko na primer ob prekomerni razraščenosti povzročajo mikrobi sevov klostridij, E. coli in stafilokokov. Med mikroorganizme, ki ob prekomerni razraščenosti povzročajo težave, so tudi glivice, kot je Candida albicans. Tisti mikrobi, ki so zaslužni za ugodne učinke na prebavilih, pa so laktobacili, bifidobakterije in enterokoki. Večina koristnih probiotičnih bakterij v črevesni flori pripada rodovom Bacteroides, Lactobacillus in Bifidobacterium. Njihove pozitivne učinke na zdravje dokazuje vse več raziskovalcev. Probiotične bakterije namreč na različne načine ovirajo patogene mikrobe in prinašajo številne koristi od odpravljanja driske, prekomerne rasti glivic in bakterije Helicobacter pylori, do izboljšanja sindroma razdražljivega črevesja, aktivacije imunskega sistema, zmanjšanja alergije na hrano, … Nadalje preprečujejo in pomagajo pri odpravljanju rakastih obolenj v prebavilih, proizvajajo pomembne vitamine, encime, antioksidante in druge za telo pomembne snovi. Kadar je črevesna flora v ravnovesju, je razmerje bakterij v premoči tistih z ugodnim učinkom na prebavila. To pomeni, da je črevesna flora funkcionalna in tako tudi učinkovito pomaga pri razgradnji zaužite hrane v črevesju in pri nadaljnjem srkanju vitalnih snovi prek črevesne stene v telo. Brez tega ne bi bilo učinkovitega razkisanja in razstrupljanja telesa!
Ker je torej funkcionalna črevesna flora pomemben del naše obrambe, jo je smiselno negovati, vzdrževati in obnavljati, ko je to potrebno. Preden se torej spomladanskega čiščenja lotite, razmislite o tem v kakšnem stanju je vaša črevesna flora. Če ste na primer nedavno jemali antibiotike, stanje vaše črevesne flore verjetno ni najboljše. Zato pred razstrupljanjem poskrbite za obnovo le te. Črevesno floro namreč najlažje za par mesecev (od 3 do 6 mesecev) uničimo z uživanjem antibiotikov. Širšega spektra kot so antibiotiki, večje opustošenje bodo naredili v črevesni flori. Razmerje bakterij se bo v tem primeru porušilo v korist tistih mikrobov z negativnim učinkom na prebavila. Posledice tako porušene črevesne flore pa so prebavne težave, kot so driska, zaprtje, napihovanje, vetrovi, krči,… pa tudi neustrezno prebavljena in pomanjkljivo izkoriščena hrana. Dolgoročne posledice so zakisanost in zastrupljenost telesa, saj iz črevesja ne moremo srkati vitalnih snovi, ki v omenjenih procesih sodelujejo, pa četudi jemo še tako dobro in prečiščevalno hrano. Poleg antibiotikov ravnovesje črevesne flore uničujejo tudi kortikosteroidi, oralna kontracepcija, hormonska zdravila, kemoterapija, preveliko uživanje sladkarij in rafiniranih živil, toksini v hrani in okolju, stres itd.. Če se v teh vrsticah najdete, bo najbolje prvi korak razstrupljanja začeti s krepitvijo črevesne mikroflore. S krepitvijo le te, pa lahko nadaljujete tudi ves čas prečiščevanja. Na ta način bo tudi uspeh prečiščevalne diete večji.
Črevesno floro, odvisno od njenega stanja in naših potreb, okrepimo z uživanjem prebiotikov in/ ali probiotikov. Probiotiki so koristne probiotične bakterije iz rodov Bacteroides, Lactobacillus, Bifidobacterium,… Najdemo jih v prehranskih dopolnilih (ampulah, kapsulah, praških,…) v sledeh pa tudi v hrani (bio jogurt, kefir,…). Z njimi nadomeščamo zaradi različnih vzrokov uničene probiotične bakterije v črevesju. Prebiotiki pa omogočajo optimalno rast probiotičnim bakterijam. To so pripravki, ki vsebujejo bodisi desno sučno mlečno kislino, bodisi vlaknine ali druge pomembne snovi, ki skrbijo za dobro rast koristnih črevesnih bakterij. Prebiotiki so na primer koncentrirana fermentirana sirotka (Molkosan), navadna sirotka, kisava, sok kislega zelja, pa tudi kislo zelje, kisla repa, itd..
Pripravila Adriana Dolinar.
Prijavite se na brezplačne nasvete in postanite del skupnosti A.Vogel
Okužbe dihal lahko povzročijo virusi in bakterije. Najbolj izstopajoči virusni okužbi dihal sta prehlad ter gripa in se le redko pojavita sočasno. Ob morebitnih zapletih sta lahko usodna oba.
Stabilen imunski sistem je temelj našega zdravja. Vendar s staranjem organizma in pešanjem nekaterih fizioloških funkcij slabi tudi njegovo delovanje.
Stres je postal neizogiben del sodobnega načina življenja in ga doživljamo skoraj vsi, ne glede na starost, poklic ali življenjske okoliščine
Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01 524 02 16 med delavniki od 8. - 16. ure.