Alergija, intoleranca ali celiakija?

Težave pri presnovi glutena ima vedno več ljudi. Sprva je veljalo, da je to bolezen, ki jo otrok lahko preraste. Dandanes pa velja, da se z vsemi oblikami težav in bolezni, vezanih na gluten, lahko srečate prav v vseh življenjskih obdobjih, nevezano na genetiko. Da je gluten v prehrani pereč problem, kaže tudi razvoj prehranske industrije. Vse več izdelkov že ima jasne oznake o vsebnosti glutena ali zgolj prisotnosti v sledeh.

Definicija glutena je jasna. Malo manj pa so jasne razlike med težavami, ki jih povzroča, saj jih laiki pogosto uvrščajo kar v isti koš. Najpogosteje se srečujemo z alergijo, intoleranco in celiakijo. Ker življenje brez glutena za posameznika predstavlja korenito spremembo ne samo prehranskih navad, ampak tudi bivanjskih in družabnih, je prav, da razlike pojasnimo.

Najpogosteje so težave pri zaužitju glutena označene kar za alergijo.

Alergija je imunska reakcija na beljakovine v žitu. Prisotnih je več vrst, med njimi tudi gluten. V primeru alergije se pri zaužitju glutena aktivirajo B-celice belih krvničk ter v napad pošljejo protitelesca IgE (imunoglobulini). Posledično pa se sprožijo še številni ostali imunski odzivi v telesu, ki povzročajo bolečine v predelu prebavil, slabost, oteklost jezika ali obraza in podobno. Reakcija nastopi dokaj hitro.

Intoleranca na gluten je stanje, pri katerem ima posameznik povsem podobne reakcije na gluten kot bolnik s celiakijo, hkrati pa nima enakih protiteles ter tudi poškodb prebavil v predelu tankega črevesja.

Celiakija je avtoimunska bolezen. Uživanje glutena povzroči atrofijo ali razkroj črevesnih resic, posledično pa zmanjšano absorpcijo hranil. Celiakija ima preko 200 znakov, ki so med seboj lahko popolnoma nepovezani. Avtoimunska reakcija vpliva tako na stanje železa v krvi, na telesno težo, razpoloženje, zdravje ščitnice, sklepov, kože itd. Vpliva pa tudi na razpoloženje, odzivnost na dražljaje, zmožnost koncentracije in podobno. Prepogosto celiakijo omejujemo zgolj na prebavne težave.

Za določanje vseh tipov težav z glutenom imamo danes na voljo zelo učinkovito diagnostiko. Zanimivo pa je, da če imate alergijo na gluten, ni izključeno, da imate tudi celiakijo, ali katero drugo kombinacijo omenjenih težav.

Za prav vsako diagnozo pa velja – bolje preprečiti kot zdraviti, torej preprečiti stik z glutenom. Pri vseh treh tipih velja dieta, ki izključuje prav vsa glutenska živila. Najbolj stroge in striktne zapovedi pa veljajo ravno za bolnike s celiakijo. Vsaka okužba z glutenom izzove številne mehanizme v telesu ter povzroča nepopravljivo škodo. Z nedosledno dieto in pogostimi kršitvami lahko tvegamo kar nekaj oblik rakov prebavnega sistema.

Sprva se sliši prav preprosto. Bolnik s celiakijo se torej izogiba glutenskih živil ter uživa primerne nadomestke. Drži, za prav vse pekovske in testeninske izdelke že obstajajo ustrezni brezglutenski približki. Žal pa ne gre zgolj za prehrano. Za izvajanje diete potrebujemo tudi povsem čiste in nekontaminirane površine za pripravo hrane. To pomeni, na isti deski, na kateri režete pirin kruh, ne morete odrezati tudi rezine brezglutenskega kruha. Z isto kuhalnico, kot kuhate glutenske testenine, se niti dotakniti ne smete brezglutenskih. Tudi posode, ki jo pomivate ročno, se morate lotiti s posebno krpo. Bolniki s celiakijo imajo tako navadno v domačem gospodinjstvi povsem ločene površine tako za pripravo kot za shranjevanje živil. Še posebej zanimivi so izleti v živilsko trgovino. Obstajajo tudi posebne police z dietnimi živili in ta so navadno tri- do petkrat dražja od običajnih. Varna živila so označena s prekrižanim žitnim klasom in pripisom »brez glutena«. Bolniki s celiakijo na vseh ostalih policah dosledno preberejo prav vsako deklaracijo ter izdelek odložijo nazaj na polico, takoj ko naletijo na »lahko vsebuje sledi glutena…«. Verjeli ali ne, že četrtinka pšeničnega zrna v kilogramu moke izzove hude reakcije.

Posebno poglavje je družabno življenje. V gostinskih lokalih je osebje o brezglutenskih dietah že dokaj dobro informirano. Problem nastane z varnimi površinami za pripravo. Kljub zagotovilom pogosto prihaja do okužb. Zato bolniki s celiakijo le redko zaupajo na besedo in pogosto tudi odklonijo jed, za katero niso povsem prepričani, da je varna.

Marsikomu se zdi »dlakocepstvo« pri ugotavljanju čistosti brezglutenske prehrane nesmiselno. Ob napakah natakar pogosto vljudno namigne, da če je popečen kruh na solatnem krožniku moteč, ga le umaknite in bo jed brezglutenska. Žal le na videz. Za boljše razumevanje in občutek si predstavljajte, da je gluten kot strup. Strihnin recimo … Bi zaužili solato, na katero je bil položen strup, pa ste ga le preložili? Bi spili napitek, v katerem je le nekaj zrnc strupa in … bi si privoščili čokolado, ki vsebuje strup le v sledovih? Le majhna napaka je lahko usodna.

Bolniki s celiakijo morajo biti izredno previdni tudi pri zdravilih in prehranskih dopolnilih, ki jih uživajo ob sezonskih obolenjih. Tudi ta lahko vsebujejo gluten. Pogosto se morajo izogibati tudi laktozi, ki izzove črevesne težave. Uspešno jih pomirimo in ublažimo s koncentrirano sirotko Molkosan, ki pripomore tudi k regeneraciji črevesne flore. Za uživanje je povsem varna ter tudi ne vsebuje laktoze. Povsem varen je tudi sirup za lažje izkašljevanje Prospan, ki je v zimskem času skoraj obvezen družinski pripomoček. Test neoporečnosti je bil objavljen tudi v glasilu Slovenskega društva za celiakijo.

Da ne bo pomote, izbira brezglutenskih jedi ter paleta okusov, ki ji pripada, je izjemno pestra. Ker so nekatera brezglutenska živila polnejšega okusa, so tudi bolj nasitna. Brezglutenske diete se lahko lotite, tudi če nimate težav s presnovo glutena. Pomembno je le, da razvijete toleranco na drugačen življenjski slog tistih, ki ga morajo živeti. Vsekakor je tudi brezglutensko življenje lahko dobro začinjeno, še posebej z izdelki Herbamare, ki so brez glutena, laktoze, mlečnih proteinov in aditivov.

Morda se zdi oznaka »brez glutena« na začimbah, čokoladah, konzerviranih ribah, oreških in podobnih izdelkih nesmiselna, pa vendar ni tako. Vsa omenjena živila nikakor niso povezana z glutenom, lahko pa so predelana ali shranjena v obratu, kjer se uporablja gluten. Tako postanejo kontaminirana. Obstaja pa še druga plat. Nekatera živila proizvajalci z dodajanjem škroba razredčijo in pocenijo. Bela moka podobno kot sladkor narekuje okus procesiranih živil. Zato je toliko bolj pomembno, da uživamo čista, neokrnjena in varna živila. Ko naslednjič naletite na gluten, se vprašajte ali je upravičeno na seznamu sestavin.

Lucija Šušteršič