Prebava se vrši vse od prvega grižljaja v ustih do izločenega blata skozi zadnjik. Proces lahko enostavno razdelimo na sprejem hrane, razgradnjo, absorpcijo ter izločanje. Če gremo po vrsti, se v prebavni cevi zvrstijo: usta, žrelo, požiralnik, želodec, tanko črevo, danka in zadnjik.
Pri tematiki urejene prebave največ pozornosti namenjamo črevesju. V povezavi z imunskim sistemom omenjamo higieno – pomembnost čistoče, odsotnost bakterij. Te imajo pogosto negativen prizvok. Po krivem. Ločimo namreč koristne ter nekoristne bakterije. Koristne skušamo krepiti in množiti, nekoristne pa zamajejo naše zdravje ter seveda prebavo.
Kako kompleksen proces je prebava, nam kaže že sama dolžina prebavne poti. Že samo črevesje je izjemno dolga in specializirana cev. Tanko črevo meri skoraj 20 metrov, debelo pa okoli 5. V celotnem prebavnem traktu živi skoraj poldrugi kilogram bakterij. Ko boste naslednjič preverjali telesno težo, ozavestite, da imajo bakterije kar pomemben delež. Ker na tej dolgi prebavni poti sodelujejo tudi ostali mikroorganizmi, bo bolj pravilno kot črevesna flora poimenovanje mikrobiota. Tako zajamemo tudi ostale mikroorganizme. V največjem številu pa so res zastopane bakterije, te pa v pomenu »flore« ne moremo enačiti z rastlinami.
Zanimivo je, da se rodimo s skoraj sterilnim črevesjem. Kako se torej »okužimo« in ustvarimo mikrobioto? Delno med porodom, saj je že porodni kanal naseljen z bakterijami. Kasneje pa z materinim mlekom. Prvo mleko ali kolostrum je tako izjemnega pomena za zdrav razvoj imunskega sistema ter naselitev črevesnih mikroorganizmov. Kasneje v življenju k zdravemu deležu bakterij vplivamo z uživanjem hrane, ki vsebuje pre- in probiotike. Najbolj pogost vir so fermentirani mlečni izdelki, kot recimo sirotka ali jogurt. Poudarek je na besedi fermentirani. Zakaj mleko ni dobrodošlo v črevesju, pa bomo razložili v katerem od prihodnjih člankov.
Hrana, ki prispe v debelo črevo, je še v tekoči obliki. Funkcija debelega črevesa je izločanje sluzi, absorpcija vode in elektrolitov ter posledično zgoščevanje blata. Bakterije v tem predelu vršijo napredno razgradnjo vsebine na mikromolekule. Nadaljujejo delo encimov. Bakterije tvorijo tudi izjemno pomemben vitamin K, ki ima pomembno funkcijo pri strjevanju krvi in tvorbi kostnine.
V prebavilih se nahaja tudi večina imunskih celic, bojda se v črevesju nahaja kar 80% imunskega sistema. Ravno skozi prebavni sistem v telo prihajajo tudi tuje snovi. S hrano v telo vnesemo tudi škodljive snovi. Prvo selekcijo opravimo že s pranjem ali namakanjem živil. V črevesju poteka neprestan boj za ravnovesje med dobrimi in slabimi »prebivalci« mikrobiote.Imunske celice se ob zaznavanju patogenih aktivirajo in jih skušajo uničiti. Če se ravnovesje poruši, zbolimo. Razmerje med bakterijami se zamaje tudi po uživanju antibiotikov. Takrat moramo ponovno in intenzivno poskrbeti za razrast koristne mikrobiote. V kolikor porušimo ravnovesje, prihaja do driske ali diareje. Ravno zaradi izgube vode, sluzi ter elektrolitov pri tekočem blatu, je pomembno, da ponovno poživimo črevesne bakterije, uživamo večje količine vode ter nadomestimo elektrolite.
Imunske celice iz prebavil potujejo še v druge dele telesa. Zato se znaki bolezni lahko kažejo povsem drugje kot v prebavilih.
Znano pa je, da je ob alergijah, težavah s kožo, utrujenosti, glavobolih in podobno smiselno najprej urediti razmere v črevesju. Za živahno črevesno sluznico lahko preventivno poskrbite z rednim uživanjem napitka Molkosan. S to obliko koncentrirane sirotke lahko krepite tudi zdravje sluznice v vagini in ugoden pH kože. Molkosan je na strani vašega zdravja in podpira koristne bakterije.
Še vedno razmišljate o dveh kilogramih bakterij, ki se nahajajo v vas? Če dobro pomislite, s koliko bakterijami se srečate, ko se rokujete, izmenjate denar, si podate kljuko, obrišete nos ali pa s prstom poberete kapljico omake z roba krožnika, se vam bo zdela količina dokaj sprejemljiva. Če pod drobnogled vzamemo svoje dlani, so povsem pokrite in omigetalčene z mikroorganizmi. Prav vse ne more odstraniti niti milo niti razkužilo. Tudi pretirana higiena slabi imunski sistem. Da ga utrdimo, potrebujemo izzive. Pregovorno, kar ne ubije – krepi.
Vaš imunski sistem se je moral nekoč prilagoditi tudi na poljube vaše drage osebe.
Lucija Šušteršič
Prijavite se na brezplačne nasvete in postanite del skupnosti A.Vogel
Motnje erekcije so le ena mnogih težav, povezanih s prekomernim stresom. Doleti lahko že mlade moške. Še več, dolgotrajen stres posledice pušča tudi na srcu, zdravju prostate, neplodnosti. Ga znate prepoznati in predvsem – ukrepati?
Težave s prostato, upad libida, težave z erekcijo, hormonske težave ipd. lahko močno prizadenejo moške in obremenijo tako telesne funkcije kot psiho.
Stres je postal neizogiben del sodobnega načina življenja in ga doživljamo skoraj vsi, ne glede na starost, poklic ali življenjske okoliščine
Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01 524 02 16 med delavniki od 8. - 16. ure.