Pomladni meseci nas s prebujajočo se naravo ponovno nagovarjajo k prebujanju naših teles iz zimske zaspanosti.Potrebo po takšnem prebujanju začutimo še posebej močno, ko se polni dobre namere odpravimo na dolg sprehod, tek, ali pa na kolo in kaj kmalu ugotovimo, da naše telo zaostaja za »nami«! Ustavi nas zadihanost, razbijanje srca, utrujenost, težke noge, ...
Če seveda niste srčni bolnik, so to znaki pomladanske utrujenosti in klica telesa k prečiščevanju, da bo lahko ob naslednjem dolgem sprehodu, teku ali kolesarjenju držalo korak z »vami«. Spodaj je nekaj nasvetov Alfreda Vogla o tem, kako se rešiti pomladanske utrujenosti in ponovno uskladiti dušo s telesom.
Da je post res dobro zdravilo ob obolenju ali slabem počutju, lahko potrditev iščemo tudi v živalskem svetu. Živali namreč odklanjajo hrano, ko se ne počutijo dobro. Pes in mačka v takšnem stanju takoj požreta le travo ali celulozo, da jo pozneje s sluzom izbljuvata. Nato sledi pravi postni dan, kajti živali nagonsko odklanjajo hrano, dokler se ne počutijo zopet dobro. Podobno kot domače živali ravnajo ob obolenjutudi divje živali. Ko se ne počutijo dobro, ležejo v senco, mirujejo in se postijo, dokler se jim stanje ne izboljša.
Tudi mi se bomo počutili bolje, če bomo telesu omogočili
čiščenje zastalih kislih presnovkov in strupnin. Med postom ima namreč telo
priložnost, da opravi z vsem, kar ga moti. Post je tudi najboljše zdravilo, ki
nas lahko vrne v normalne tirnice, ko se po preobilnem obedu ne počutimo dobro
ali če smo si pokvarili želodec z neprimerno ali pokvarjeno hrano in smo dobili
celo drisko. Zato ni napačno imeti občasno npr. dan samo s sadnimi sokovi, pa
potem kakšen dan ali dva post samo ob čisti vodi. Pred pričetkom posta pa je
dobro poskrbeti še za nekaj.
Kadar se posta lotite, morate črevo pred tem dobro
sprazniti. Črevo pomaga očistiti vse, kar dela sluz. To so npr. bolščinci ali
lanena semena in rastlinska odvajala kot je mana. Dober je tudi zeliščni
klistir, predvsem tisti s kamilicami. V prehrano vključite tudi uživanje koncentrirane sirotke (npr. A.Vogel Molkosana).Ta bo z vsebovano L+ desnosučno mlečno
kislino pomagala med postom, ko je količina hrane majhna.
Kadar je z jetri vse v redu, se lahko začnemo postiti s
sadnimi sokovi. Sokove izbiramo pač letnemu času primerno. Izbiramo lahko npr.
med pomarančnim sokom, sokom grenivke ali grozdnim sokom. V času jagod pomaga
tudi jagodni sok. (Če nimate na voljo
svežih, ekoloških sadežev, lahko posežete tudi po naravnih, ekoloških sadnih
ali zelenjavnih sokovih Dr.Steinberger. Preizkusite lahko tudi priporočeno 5-dnevno prečiščevalno dieto z omenjenimi
sokovi. Sokovi so na voljo v
lekarnah in specializiranih prodajalnah). Na ta način bo telo pospravilo
presnovne ostanke in spodbudilo organe k boljšemu delovanju. Post ob sadnih
sokovih ni tako težaven, saj ne gre za pravo stradanje, ker dobi telo toliko
hrane, kolikor je potrebno, da nemoteno opravi čiščenje. Pomembno je, da postne
dneve uvajamo počasi in se vmes vračamo na normalno zdravo hrano.
Pri jetrnih težavah bi post ob sadnih sokovih lahko
povzročil težave. V tem primeru je boljši post ob zelenjavnih sokovih. Predvsem
je priporočljiv korenjev sok ali mešani zelenjavni sok (npr. Dr. Steinberger bio korenčkov sok
in Bio zelenjavni sok). Jetra
namreč ob neustreznem delovanju težje prenašajo sadje, saj le s težavo
predelajo sadne kisline. To se kaže tudi v veliki občutljivosti na okus sadja.
Pomaranče in pomarančni sok se nam naenkrat uprejo in tudi koščičasto sadje nam
dela težave. Nujno je torej, da se post prilagodi vsakemu posamezniku, glede na
njegovo stanje. Kadar npr. bolehamo za bazedovko ali tuberkolozo, post ni
primeren način odpravljanja težave, ker bi bolnika preveč izčrpal. Strogi post
tudi ni primeren pri nekaterih srčnih motnjah, tu je primernejši sadni post, kjer
ne gre, kot že rečeno, za strogo stradanje.
Koliko časa naj post traja? To je popolnoma prepuščeno vam, saj je to docela osebna stvar, ki je vezana na vaše trenutno stanje. Torej postimo se po potrebi. Morda bo dovolj že 2 ali 3 dni. Ko mine tretji dan posta, ga je pravzaprav škoda prekiniti, saj je najhuje že za nami. Prvi trije dnevi posta so namreč kot težaven vzpon na visoko goro. Namreč, ko smo na vrhu se začne osvežilna hoja po višinah. Telo se je po treh dneh privadilo na nove razmere in prav lahko zdrži tudi 5 dni posta. 8 dnevni post spomladi pa bo poskrbel za pravo, temeljito pomladansko čiščenje.
V kolikor se borimo z artritisom, ki nikakor ne poneha, se
lahko postimo še dlje.
Post pa ne služi le prečiščevanju telesa, temveč nam pomaga
tudi k izostritvi našega notranjega občutka. Pomembni možje so se zato pogosto
postili, da bi dvignili svojo duševno zmožnost za zbranost na najvišjo raven.
Vemo, da je Kristus stradal kar 40 dni. Dokazano je tudi, da post pri velikih
duševnih naporih pomaga misli kristalno očistiti in pojme oblikovati natančno
in pravilno.
Pri postu velja pravilo, da se ne smemo jeziti. Veselje oz.
vedrost je naravno in potrebno zdravilo, ki spodbudi hormonske žleze in jih
drži pri polnem delovanju. Nemir z jezo, skrbjo, žalostjo itd., ki je tipičen
za današnji nagli način življenja, ruši dobro delovanje hormonalnih žlez in je
kot tak tudi glavni vzrok za izgubo zdravja.
Tudi med postom moramo ohraniti normalen ritem gibanja in
mirovanja. Pri tem se zavedajmo, da škoduje vse, kar je pretirano. Torej škodi
pretirano poležavanje in lenarjenje ter prav tako nasprotno škodi pretirano
izčrpavanje na težkih pohodih oz. izletih. Umirjeno uravnoteženo gibanje in
mirovanje človeka med postnim zdravljenjem poživi in mu vrne ravnotežje njegove
trdne osnove.
Pri slabosti je dobro spodbuditi odvajanje strupov tudi
skozi kožo. V ta namen se je dobro krepkeje umiti, oz. telo med umivanjem
zdrgniti ali ščetkati, da se spodbudi obtok telesnih tekočin.
Pri manjših težavah s postom bo pomagalo tudi pravilno
dihanje. V ta namen se odpravite na kratek sprehod po dišečem gozdu in tam
izvajajte lahke dihalne vaje, ki bodo poskrbele za zdravo in dobro počutje.
Kadar postanemo ob tem lačni, žvečimo v ustih nekaj
posušenih grozdnih jagod. Pomembno je, da jih ne prežvečimo hitro in hitro
pogoltnemo, temveč jih žvečimo počasi, temeljito, da se dobro prepojijo s
slino. Beduini npr. imajo na svojih puščavskih popotovanjih pogosto na dan za
hrano le nekaj dateljnov. Ta majhen obrok jih nasiti, ker ga do kraja
izkoristijo in prebavijo deloma kar v ustih. Podobno naredimo med postom tudi
mi. Lupino grozdnih jagod izpljunemo in izrabimo le sadni sladkor.
Med postom naj človek jemlje tudi manj naravnih zdravil. Torej uživa le tretjino ali četrtino normalne količine naravnih zdravil. To zadostuje zato, ker deluje telo med postom mnogo natančneje in se tudi odziva na zdravila hitreje.
Priredila: Adriana Dolinar
Zapisi Alfreda Vogla so z založnikovim dovoljenjem povzeti iz knjige A. Vogel, Ljudski zdravnik.
Prijavite se na brezplačne nasvete in postanite del skupnosti A.Vogel
Motnje erekcije so le ena mnogih težav, povezanih s prekomernim stresom. Doleti lahko že mlade moške. Še več, dolgotrajen stres posledice pušča tudi na srcu, zdravju prostate, neplodnosti. Ga znate prepoznati in predvsem – ukrepati?
Težave s prostato, upad libida, težave z erekcijo, hormonske težave ipd. lahko močno prizadenejo moške in obremenijo tako telesne funkcije kot psiho.
Stres je postal neizogiben del sodobnega načina življenja in ga doživljamo skoraj vsi, ne glede na starost, poklic ali življenjske okoliščine
Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01 524 02 16 med delavniki od 8. - 16. ure.