Vrt na okenski polici

Za pridelavo nekaj osnovnih kosov zelenjave namreč ne potrebujemo ne njive ne gredice, pač pa le nekaj posod ter dovolj svetlo okensko polico. Za gojenje zelenjave ne potrebujemo niti novih semen ali mladih rastlin, vzgojimo jo lahko iz ostankov, ki nastanejo kot obreznine. Prav vse okrasne rastline lahko nadomestimo z užitnimi, ki so tudi mnogo bolj koristne.

Za vzgojo zelenjave in zelišč v kuhinji uporabite zemljo z vrta ali posebno namensko zemljo za vrtnine. Nikakor hrane ne gojite v zemlji za okrasne cvetlice. Vsebuje namreč snovi, ki ne sodijo v našo prehrano ter telo. Z vzgojo rastlin v kuhinji tudi lažje razumemo kroženje snovi v naravi. Vse, kar vložimo v zemljo, iz nje tudi dobimo in zaužijemo.

Kako pripravimo posode?

Zelenjavo lahko gojimo v klasičnih cvetličnih lončkih in koritih, lahko pa recikliramo plastično embalažo. Zelo priročni so lončki mlečnih izdelkov, plastične banjice za zelenjavo ter večje plastenke od mineralne vode. Lončke ter banjice preluknjamo na dnu, da preprečimo zastajanje vode ter podložimo s pokrovi embalaže. Liter in pol veliko plastenko pa z rezbarskim nožem odrežemo na spodnji tretjini. Iz spodnjega dela nastane vaza, v katero nalijemo vodo. Zgornjemu delu odstranimo zamašek ter ga obrnemo tako, da nastane lij. Vtaknemo ga v spodnji del z vodo. V lij vtaknemo kamen, ki bo služil, da nam naložena zemlja ne bo spolzela v spodnji del z vodo. Zaradi prozornosti materiala bomo lahko natančno spremljali nivo vode ter spremembe v prirasti.

Kaj vse lahko vzgojimo v kuhinji?

Zelišča

Vedno svežo zalogo bazilike in mete boste vzgojili že iz nekaj vejic. Odrežite dovolj dolge, da ohranijo zgornji šop listja ter imajo zdrava kolenca na steblu. Vejice damo v kozarec z vodo ter počakamo, da se ukoreninijo. Kasneje jih posadimo v zemljo.

Korenina peteršilja, ki pri vrhu kaže zdravo sredico in poganja mlade liste, obeta! Porinite jo v lonec z zemljo ter počakajte, da razvije liste. Kot odličen posip za solate se obnesejo tudi zeleni listi mlade čebule ali česna. Spodnji del s koreninami, ki lahko meri le nekaj centimetrov, potaknemo v zemljo ter počakamo na nov pridelek. Liste lahko redno režemo, saj se hitro regenerirajo.

Solata

Kupljena solata je navadno brez korenine ter odrezana pri dnu glave. Za pripravo jedi jo odrežemo malo nad štrcljem. Nikar ga ne zavrzite! Potaknite ga v zemljo ter počakajte, da v sredici prične poganjati mlade in nove liste. Na ta način lahko vedno znova in znova regenerirate liste iz matičnega štrclja. Na podoben način lahko oživite tudi zeleno.

Paradižnik

Za vzgojo paradižnika boste potrebovali večji lonec z zemljo. Napolnite ga malo pod robom ter na površino zemlje položite rezine svežega paradižnika. Prekrijte jih s tanko plastjo zemlje ter počakajte na nove rastlinice, ki se bodo razvile iz semen. Ko bodo dovolj velike, jih razredčite, izbrane rastline pa ob rasti podprite s palico. Paradižnik bo najbolje uspeval na sončnem balkonu.

Krompir

Po zaslugi Marije Terezije krasi številne slovenske njive. A za vzgojo krompirja ne potrebujemo njive, pač pa zadostuje že lonec, ki vam sega do kolen. Napolnite ga z deset centimetri zemlje ter nanjo položite nekaj gomoljev. Posujete jih z le toliko zemlje, da jih prekrijete. Počakajte, da požene zelene liste. Ko so veliki deset centimetrov, jih zasujte in prekrijte z zemljo ter počakajte na ponovno rast. Postopek ponavljajte do vrha lonca. Ob dozorelosti lonec prevrnete, odstranite zemljo ter obran krompir pospravite nazaj v lonec. Shranite ga v temen in hladen prostor, saj bi drugače spet želel koreniniti.

Jagode

Viseče balkonske rastline lahko nadomestite s sočnimi jagodami. V zemljo potaknete zgolj živice. Izjemno hitro se bodo ukoreninile, pognale liste ter cvetove in ponudile prve sočne jagode. Ker živic pri jagodah ni konca, bodo kmalu postale čudovite viseče rastline, ki jih boste lahko še naprej razmnoževali ali podarili. Poleg obilne rodnosti so znane tudi po čudovitem vonju.

Okenska polica z malo domišljije postane vrtiček. Za dobro letino pa je tudi tovrstne gredice potrebno gnojiti in bogatiti. Kako? Ko si pripravite turško kavo, nesladkano usedlino shranite ter posušite. Prah občasno vmešajte v zemljo, vi pa zadovoljno ob opojni skodelici opazujte vaš pridelek.

S smotrno rabo organskih odpadkov ter embalaže lahko ustvarimo pravi mali ekosistem že v vsaki kuhinji. Prakso pa bi lahko prenesli tudi na večje in širše zunanje površine ter prihranili marsikateri kup odpadkov. Reciklirajmo! Pa še okusno je…

Lucija Šušteršič