Kako podmazati zdravje organizma?

Skozi zgodovino so bile maščobe cenjeno živilo. Poleg odlične oblike energije in zaloge so bile nekatere vrste olj tudi oblika premoženja. Tudi danes so posebej cenjena hladno stiskana olja.

Maščoba je tudi sestavni del našega telesa. Skrbi za zaščito organov ter shranjevanje toplote. Nujno potrebna je tudi za absorbcijo v maščobi topnih vitaminov ter normalno delovanje hormonov. Za uravnoteženo delovanje organizma je ugotovljena tudi minimalna količina telesne maščobe. Ta se pri ženskah giblje okoli 15%, pri moških pa nekoliko manj.

Desetletje ali dve nazaj pa so bile ravno maščobe izpostavljene kot snov, ki ogroža človekovo zdravje. Več pozornosti smo namenili holesterolu, srčnim in možganskim kapem ter žolču. V tem delu lahko pritrdimo le temu, da je za zdravje človeka pomemben izbor dobrih maščob, te lahko celo pripomorejo k zdravju srčnožilnega sistema. Maščobe so na slab glas prišle zaradi pregrevanja, cvrtja. Tovrstna obdelava tvori proste radikale, škoduje tkivom, v hujših primerih povzroča raka, v blažjih pa motnje delovanja prebavil.

Glede maščob v prehrani je presnova in poraba jasna. Zaužite in neporabljene maščobe se tudi v telesu skladiščijo kot maščobe. Telo sicer precej raje za energijo uporablja bolj dostopne presnovljene ogljikove hidrate, a ko zalog ni, preklopi na porabo maščob. V preteklosti je ravno ta povezava služila kot izgovor za izločanje in odstranjevanje maščob v živilih. Če jih ne vnesemo, se tudi ne morejo naložiti. Ekstrem je poneslo celo tako daleč, da je prehranska industrija ponudila tudi nemastne procesirane maščobe ter naravna živila, ki so jih opeharili za zdrav delež maščobe. Lahka oblika mleka je tako lahko bolj škodljiva kot domača, polnomastna. Obdelane in razpršene maščobe se drugače vedejo tudi pri presnovi. Diete, osnovane na popolni odsotnosti maščob, so le redko obrodile zdrave sadove. Delujejo do neke točke, vse do tam, ko se sistemi v telesu sesujejo kot domine. Pomanjkanje maščob vpliva na pomanjkanje vitaminov, hormonska neravnovesja, suho kožo ter krhke nohte ter lase, nerazpoloženost ter utrujenost. Pri ženskah v rodnem obdobju iztrošenost zaradi pomanjkanja maščob privede tudi do izgube menstruacije, kasneje pa tudi težje obdobje menopavze. Hormonske motnje se tako v preštevilnih primerih tretira s sintetičnimi hormoni, namesto da bi naravnim omogočili zdravo »maščobno« okolje. Tak odnos do maščob, še posebej telesnih, se je pojavil tudi v športu ter fitnes industriji. Čvrsta telesa s povsem izpraznjenimi maščobnimi celicami so izpostavljena kot ideal. Žal pa je naravna sestava telesa, še posebej ženskega, obdarjena tudi z maščobnimi blazinicami, ki imajo svoj posvečen namen.

Uživanje maščob vpliva tudi na apetit ter nivo krvnega sladkorja. Nenehna želja po sladkem se umiri, če v prehrano dodate kvalitetno olje. Maščobe imajo zaradi ugodnega glikemičnega indeksa poseben pomen tudi v prehrani diabetikov.

Naše telo ima stalno število maščobnih celic. Te se s spreminjanjem telesne teže le polnijo ali praznijo. Ni jih moč odstraniti. Zaloga maščobe je tudi odlična energijska zaloga. Maščobo lahko primerjamo s polenom. Ta se v peči počasi ogreje ter gori dlje časa. Prav nasprotno pa je s trskami ali papirjem, ki delujejo kot ogljikovi hidrati. Hitro se vnamejo ter tudi izjemno hitro dogorijo.

Za zdravje ter optimalno delovanje organizma so torej maščobe obvezen del jedilnika. V vsakdanji prehrani naj bi v povprečju predstavljale 30% delež. Morda se zdi veliko, a če pomislite, da je to žlica olja v solati, žlička masla pri zajtrku, podlaga popečene zelenjave pri kosilu in podobno je seštevek dokaj jasen. Z razvojem kulinarike se za pečenje uporablja vse manj maščob. Zaradi prevlek posod, ki onemogočajo oprijemanje hrane, je hrana bolj zdrava. Hkrati pa se je priprava hrane osredotočila tudi na bolj zdrave postopke, kot je npr. soparjenje. Maščobe, ki jih ob hrani serviramo hladne, ohranjajo svoje najboljše lastnosti.

Takoj po eri nizkomaščobnih izdelkov in preganjanja maščob iz jedilnikov se je pojavilo obdobje, v katerem se je za izgubo telesne teže več pozornosti namenilo izločanju ogljikovih hidratov ter povečanju deleža beljakovin. Dognano je tudi, da trdovratne odvečne telesne maščobe lažje stopimo, če uživamo zdrave. Velik pomen so končno dobile omega-3 maščobne kisline.

Da so trendi v zdravi prehrani povsem nesmiselni, naj dodamo, da smo od povsem nemastnih živil prešli v obdobje, ki dovoljuje polnomastnost vse do 90% jedilnika. Kot omenjeno v prejšnjem prispevku, to od telesa terja tudi popolnoma spremenjeno kemijo.

Po zdravi pameti bi lahko rekli, da je edino pravo izbrati naravno. Maščoba ni nikoli glavna jed niti glavna struktura našega telesa. Če jo uživamo kot spremljevalno živilo v čim bolj nespremenjeni obliki, nam bo koristila in »podmazala« zdravje. Če je bomo zaužili preveč, jo bomo občutili tudi na lastni teži. Še enkrat uporabimo primerjavo s poleni. Maščobe bomo lepo izkoriščali, če so naravne in jih je na zalogi ravno prav, da dosežemo ognjišče. Če se boste oskrbeli s pretirano količino polen sumljivega porekla, pa ne boste dosegli ognja, ob gorenju pa se bo še kako kadilo. Dim bo dražil vaše oči, prostor bo zajel mraz, odpovedal bo vaš imunski sistem… Maščobe so varuh zdravja ter tudi toplote. Ne bojte se jih!

Lucija Šušteršič

Koristno branje: Diabetes, Glikemični indeks, Vpliv maščob na zdravje, Olja za prehrano in nego telesa