Kako potuje grižljaj?

Prebava pravzaprav poteka vse od ust do zadnjika in lahko bi rekli, da ima tako glavo kot rep. Prav vsak odsek prebavil ima svojstveno funkcijo. Na tej 6- do 8-metrski poti se zgodi vnos ter razgradnja hrane, v nadaljevanju absorpcija hranilnih snovi ter ob koncu izločanje neprebavljenih. Prebavila povezujemo tudi z možgani, v zgodnjem razvoju so ustvarjene zanimive povezave. Ogromno občutkov tako zaznamo tudi v črevesju in, obratno, nam tudi stresna situacija lahko požene prebavo v višje, nezaželene prestave. Da je prebava dolga pot, je razbrati tudi iz rekov. Za situacijo, ki ji ni konca, pravimo, da se vleče kot kurja čreva. Da pa naše telo prejme prav vse nutriente, ki jih potrebuje za izgradnjo in delovanje, je ravno prebavna pot tista, ki na vsakem odseku poskrbi za maksimalen izkoristek. Drži tudi, da je pomembno, kaj damo vase in ne samo nase. Predstavljajmo si, da je hrana gradnik. Kako kvalitetno je zgrajen vaš tempelj zdravja, je odvisno od vaših prehranskih navad ter odločitev.

Pa poglejmo, kako po prebavilih potuje zaužit obrok in kako lahko funkcije prebavil tudi dodatno podpremo.

• Usta so prvo mesto prebave. Vnešeno hrano zdrobimo z zobmi ter navlažimo s slino. Čeljust in zobje premorejo ogromne sile, primerjamo jih lahko s 25- do 30-kilogramskimi utežmi za drobljenje. Seveda pa so odvisne tudi od stanja vaših zob. Z žvečenjem hrano zdrobimo na manjše kose, ter bolje razporedimo po ustni votlini. Na kontaktnih mestih se kosi pomešajo s slino in prebavnimi encimi. Usta so še kako pomemben del prebavil, zato je pomembno vzdrževati zdravje zob, jezika in čeljusti. Neprijeten ustni zadah je znak pomanjkljive ustne higiene, naznanja pa tudi prebavne težave v nižjih predelih prebavil.
  
  Za zdravje in nego ustne votline posegajte po naravnih izdelkih, kot sta npr. zobna krema Echinacea in ustna voda Dentaforce. Več o naravni negi zob
  
  
• Jezik pospremi hrano v žrelo ter požiralnik. Krožne ter vzdolžne mišice požiralnika s kontrakcijo omogočajo prenos hrane naprej v želodec. Da hrana ne zaide v stranpoti, se na koncu požiralnika nahaja zaklopka. Ko se želodec napolni, se zaklopka aktivira ter prepreči uhajanje hrane ter tekočine nazaj v višje predele. Če zaklopka svojega dela ne opravlja korektno, lahko prihaja do refluksa in uhajanja želodčne kisline nazaj do požiralnika. Izjemno neprijeten občutek, ki je posledica ohlapnosti zapiralke, imenujemo tudi zgaga. Požiranje je otežkočeno tudi ob infekcijah grla, saj je sluznica, ki ga obdaja, močno prizadeta. Prva pomoč pri vnetju žrela: Salvisan, Isla Medic Hydro⁺.
  
  
• Želodec je vrečasta struktura z vhodom in izhodom, sicer pa ga delimo na tri predele. Korpus – telo, antrum ter fundus. Med seboj so povezani, vsak predel ima tudi svojstveno fiziološko funkcijo. Hrana tudi v želodcu potuje usmerjeno. Preden ga zapusti, mora skozi krožno zaklopko, ki omogoča spust v tanko črevo. Želodec ima številne funkcije. Deluje kot skladišče, kjer hrana čaka na transport v tanko črevo. Ima funkcijo mešalca, saj iz hrane ter prebavnih sokov tvori tekočino, imenovano hima. V nadaljevanju pa nadzoruje pretok hime v dvanajsternik. Sitost navadno opisujemo s polnostjo želodca. Zanimivo je, da ta organ, ki zavzema liter in pol volumna, lahko sprejme tudi do 6 litrov hrane.
  
  
• Pa smo prispeli do najdaljšega dela prebavil, do tankega črevesa. Sama dolžina meri dva do tri metre, s številnimi resicami, ki jih vsebuje, pa se površina poveča še za desetkrat. Ker so resice obdane še z mikroresicami, se skupna površina za absorpcijo ocenjuje na kar 250 kvadratnih metrov. Zanimiv je podatek, koliko časa se hrana zadržuje oziroma potuje skozi tanko črevo. To je seveda odvisno od sestave zaužitega obroka, ocenjuje pa se na 3 do 10 ur. Celostno pa se hrana od zaužitja do eliminacije v prebavilih zadržuje od enega do treh dni. In ko smo že pri merah, naj omenimo še hitrost. Hima v tankem črevesju v sekundi prepotuje le centimeter.
  
  
• Pri prebavi ima zelo pomembno funkcijo tudi žolčnik. Njegova funkcija je tako sproščanje kot tudi koncentracija in skladiščenje žolča. Pospešuje prebavo in absorbcijo maščob.
  Za blažitev težav z žolčnikom uporabite Rowachol.
  
  
• Trebušna slinavka izloča prebavne encime za razgradnjo proteinov, ogljikovih hidratov ter maščob. Njen izloček je tudi natrijev bikarbonat, ki nevtralizira kislino iz želodca. Sokovi trebušne slinavke se prično izločati v trenutku, ko hrana prispe v gornji del tankega črevesa. Trebušna slinavka izloča tudi hormone za presnavljanje sladkorja.
  
  
• Prispeli smo v končni del prebavil. Iz tankega črevesa potuje hrana v debelo črevo. Da ne prihaja do nepredvidenega izlivanja, se tu nahaja ileocekalna zaklopka. Krčenje zaklopke uravnava cekum – slepa vrečka, opazna na začetku debelega črevesa. Hima, ki se prelije v debelo črevo, se imenuje feces. Debelo črevo se glede na lego in potek deli na navzgornje, prečno, navzdolnje in esasto debelo črevo. Slednji del se nadaljuje v danko, kjer se feces tudi izloči. Debelo črevo izloča sluz ter skrbi za absorbcijo vode ter elektrolitov iz blata. V črevesu se nahajajo številne bakterije, ki sodelujejo pri presnovi ter tudi tvorbi vitamina K. Za pomoč pri prebavi zaužijte Laksan, za krepitev črevesne mikrobiote pa priporočamo Molkosan.
  
  
• Danka je predel, kjer se blato kopiči tik pred izločanjem, zadnjik pa je skrajni del prebavil, kjer blato tudi zapusti telo.
  
  

Del prebavne poti upravljamo zavestno, del poteka samodejno kot verižna reakcija. Vnašanje hrane in izločanje blata se v zgodnji dobi naučimo tudi kontrolirati. Sposobnost s starostjo lahko tudi upade, zato je priporočljivo področja tudi čvrstiti in krepiti. Sam prebavni sistem podpira tudi gravitacija. Izločanje blata je tako precej lažje v pravilni drži. Žal pa so naši toaletni prostori dizajnirani bolj v prid enostavnosti in čistoče kot smotrne uporabe. Izhod blata na plano bi si precej olajšali, če bi potrebo opravljali čepe, tako kot naši predniki.

Na zdravje prebavil ter ritem izločanja vplivamo tudi z gibanjem in režimom prehranjevanja. Prav noben organski sistem v telesu ni možno obravnavati ločeno od življenjskega sloga. Zatorej naj bo tudi vaša prebava uravnotežena. Ravnovesje boste dosegli, ko vas prav nikjer ne bo tiščalo, napenjalo ali utrudilo. Prevelik zalogaj v želodcu bo povzročil zaspanost. V kolikor prebavil ne boste redno oskrbeli s hranili, pa bodo bolj lačne vaše oči. V telesu se bo sprožil alarm pomanjkanja in tako boste zaužili več hrane, saj si telo želi ustvariti zaloge.

Naj bo prebava dinamičen proces, ki telo poživi in ne zavira. Preudarni izbirajte svoje gradnike ter tudi gorivo. Smo to, česar se naužijemo. Da bo vse gladko steklo, ne pozabite tudi piti. Naše telo je namreč iz kar 70 odstotkov vode. Na zdrav apetit torej, naj vam tekne.

Lucija Šušteršič