Hidroterapija za obvladovanje vnetja mehurja

Sedeča vroča kopel

Praviloma so začetni vzrok za vnetje mehurja prehladi. Zato pri takšnem vnetju med drugim koristijo vroče sedeče kopeli, je v knjigi Ljudski zdravnik zapisal Alfred Vogel. Sedeče kopeli namreč pospešijo prekrvavitev podtrebušnih organov in s tem njihovo okrevanje. V krvi so, kakor je znano, življenje in zdravilni dejavniki, zato pa je tako pomembno, da kri pride do obolelih telesnih delov.

Sedečo vročo kopel naj bi za krepitev pod-trebušnih organov izvajali 1- do 2-krat na teden, v primeru bolezni pa lahko tudi večkrat. V banjo nalijemo toliko vode, da je spodnji del telesa, ko sedimo, z vodo pokrit do višine popoka. Voda za kopel naj ima 37 do 38 stopinj Celzija. Pri ljudeh z visokim krvnim tlakom ali občutljivim srcem moramo paziti na temperaturo vode, da ne pride do navala krvi navzgor. Stalno temperaturo kopeli vzdržujemo z dolivanjem vroče vode in odlivanjem hladne, saj mora sedeča kopel trajati od 20 minut do pol ure. Najbolje je kopel izvajati zvečer tik pred spanjem. S tem se izognemo, da bi nas po kopeli zazeblo, saj se po kopeli ne smemo ohladiti s postopanjem ali sedenjem v hladnih prostorih. Prav tako pazimo, da bo prostor, kjer kopel izvajamo, dovolj ogret, ker mrzel prostor odvzema telesu preveč toplote, kar zmanjša koristnost kopeli. Dodatno lahko telo (zgornji del) pred ohlajanjem med izvajanjem kopeli zaščitimo tako, da ga ovijemo v tople brisače. Po kopeli se toplo oblecimo in lezimo v posteljo. Kopeli lahko za dodatni učinek dodamo tudi zeliščni zvarek, npr. iz kamilice ali ovsene slame.

Kneippove vodne terapije za obvladovanje vnetja mehurja

Poleg večjih vodnih terapij ob vnetju mehurja, kot so rastoče sedeče kopeli ali rastoče polkopeli, parne kopeli za spodnji del telesa, pa je za obvladovanje vnetij mehurja Kneipp priporočal tudi vse hidroterapevtske metode, ki povečajo prekrvavitev nog. Namreč pogosto imajo ljudje z vnetji mehurja tudi mrzle noge. Po zapisih iz Novega velikega Kneippovega priročnika, dr. med. Josef H. Kaiserja, med takšne hidroterapije sodijo tudi rastoča kopel za noge s senenim drobirjem ali smrekovim ali presličinim ekstraktom ter izmenične kopeli za noge. Kako ju izvajamo?

Rastoča kopel za noge

Z rastočimi kopelmi lahko v telesu podpremo ali izzovemo zdravljenje, saj spodbujamo krvni obtok in sicer predvsem venoznega. Ker pa se več venozne krvi vrača v desno stran srca, je srce pri tem tudi bolj obremenjeno. Če imamo slabotno srce, je zato potrebna previdnost oz. posvet z zdravnikom (oz. izkušenim terapevtom) pred izvajanjem kopeli. Noge potopimo nekoliko nad meča v banjo za nožne kopeli ali v drugo ustrezno posodo. Začetna temperatura vode naj bo med 35 in 37 stopinjami Celzija. Preden noge potopimo v vodo, si pripravimo večjo posodo z zelo vročo vodo, ki jo med kopeljo počasi dolivamo v kad in s tem temperaturo vode v ca. 25 minutah dvignemo na 40 do 45 stopinj Celzija. Pri tej temperaturi nato vztrajamo še 5 minut. Po kopeli noge osušimo, toplo oblečemo in najbolje ležemo v toplo posteljo, da noge ostanejo tople. Tudi v tem primeru ne smemo nog ohlajati s posedanjem v hladnem prostoru.

Kopeli lahko za dodatni učinek dodamo izvleček omenjenih zelišč.

Izvleček iz preslice za nožno kopel pripravimo tako, da v mrzlo vodo stresemo 10 do 15 dkg zelišča in kuhamo pol ure. Precedimo in dodamo kopeli ob začetku.

Izvleček iz senenega drobirja (zdrobljene sestavine sena, ki se naberejo po tleh, kjer se skladišči seno) pripravimo tako, da 3 do 4 prgišča drobirja damo v mrzlo vodo in počasi zavremo in postimo vreti 30 minut. Precedimo in dodamo kopeli.

Smrekov izvleček iz smrekovih iglic, poganjkov in storžev lahko skuhamo sami, lahko pa ga kupimo. V slednjem primeru za kopel kupite le tekoč, zajamčeno čist izvleček iz smrekovih iglic ali iglic rušja.

Izmenične kopeli za noge

Izmenične kopeli so odlično sredstvo za urejanje krvnega obtoka in srca. Preden pa se jih lotijo bolniki, je vseeno dobro, da se prej posvetujejo z zdravnikom oz. izkušenim terapevtom. Za izvajanje izmenične kopeli za noge si pripravimo dve dovolj visoki posodi, da bodo noge v vodi vsaj do meč oz. malo čez. V eni naj bo voda temperature med 36 in 38 stopinj Celzija, v drugi pa okrog 15 stopinj Celzija. Tudi v tem primeru je potrebno vzdrževati konstantno temperaturo vode, tako da dolivamo vročo vodo. Najprej hkrati damo obe nogi v vročo vodo za 5 do 10 minut, da se dobro ogrejejo. Nato hkrati damo obe nogi v mrzlo vodo, kjer naj bosta 5 do 30 sekund. Postopek ponovimo dva do trikrat. Postopek zaključimo z mrzlo vodo. Izjema so ljudje s krčnimi žilami; noge naj v topli vodi (38oC) namakajo 3 minute, v hladni (15-18 oC) pa 1 minuto. Izmenično kopel naj končajo v topli vodi.

Besedilo: Adriana Dolinar

Viri:
Ljudski zdravnik, Alfred Vogel
Novi veliki Kneippov priročnik, Josef H. Kaiser