Pozitivni in negativni vplivi zdravil za zdravljenje depresije

Zakaj se pojavi in kaj se dogaja?

Vzroki nastanka depresije še niso povsem pojasnjeni, znano pa je, da jo lahko sprožijo stresni dogodki, kot je na primer izguba bližnjega človeka ali pa dolgotrajna bolečina. Depresija se lahko pojavi tudi kot stranski učinek določenih zdravil. Bolj so ji podvrženi tisti, pri katerih se depresija pojavlja v njihovi družini (dedna obremenjenost), po pogostosti pa zboli več žensk kakor moških. Deloma gre lahko pri tem za hormonsko komponento, saj veliko žensk občuti depresivno razpoloženje med menstruacijo in v poporodnem obdobju, kar sta stanji, ko se spremeni raven hormonov. Kljub velikemu naboru možnih vzrokov pa se depresija včasih pojavi tudi brez očitnega vzroka.

Zdravila za zdravljenje depresije

Antidepresive razvrščamo v več skupin, na grobo pa jih glede na mehanizem delovanja lahko razdelimo v tri skupine, glede na to, na kateri prenašalni sistem delujejo. Poenostavljeno lahko rečemo, da v možganih delujejo trije nevrotransmiterski - prenašalni sistemi: serotoninski, noradrenalinski in dopaminski. To so sistemi, ki omogočajo prenos signalov med živčnimi celicami. Antidepresivi zvišujejo nivo prenašalcev (nevrotransmiterjev), ki je pri depresiji porušen. S tem povečujejo učinkovitost prenosa signalov in na ta način odpravljajo simptome depresije.

Pozitivni vplivi zdravil za zdravljenje depresije

V akutni fazi depresije je bolnik običajno zelo prizadet in mu vsakršna dejavnost predstavlja velik napor. Na primer že to, da zjutraj vstane, se obleče in pozajtrkuje, kaj šele, da bi imel motivacijo za delo, sprehod ali športne aktivnosti. V tej fazi so antidepresivi izrednega pomena, da pomagajo pacientu čimprej iz najhujše krize. Vedeti je potrebno, da po začetku jemanja zdravil traja dva do tri tedne, da se pozitivni učinki pokažejo na razpoloženju. Najprej se običajno izboljša spanec, za tem se povrneta volja in motivacija. Žalost običajno izzveni kasneje in po prenehanju vseh simptomov običajno zdravniki predpišejo še pol leta preprečevalnega zdravljenja. Po tem obdobju je pri stabilnih pacientih čas za ukinjanje zdravila, ki pa mora biti postopno. Pozitivno pri antidepresivih je tudi to, da se toleranca in odvisnost ne razvijeta, kar pa ne drži za pomirjevala (anksiolitike), ki jih včasih predpišejo zdravniki sočasno ob uvajanju antidepresivov. Ravno zaradi tega razloga je izredno pomembno, da se ob nastopu pozitivnih učinkov antidepresivov pomirjevala ukine.

Neželeni stranski učinki

Stranski učinki pri jemanju antidepresivov so zelo raznoliki in odvisni od tega, na kateri nevrotransmiterski sistem delujejo. Če strnemo, imajo pacienti največ težav na začetku terapije in sicer s suhimi usti, z zaspanostjo, omotičnostjo, glavobolom, povečanim apetitom in po drugi strani s slabostjo. Pojavijo se lahko povečano potenje, ortostatska hipotenzija, redko tudi driska in bruhanje. Nasveti pri premagovanju omenjenih težav so naslednji. Če zdravila jemljejo le enkrat dnevno, se svetuje jemanje zvečer. Priporočljivo je počasno vstajanje zaradi ortostatske hipotenzije, ki jo bolnik občuti kot vrtoglavico, kadar prehito vstane iz sedečega ali ležečega položaja. Za odpravljanje občutka suhih ust ali nenavadnega okusa pa si lahko pacienti pomagajo z žvečenjem ali raztapljanjem bombonov.

Šentjanževka – učinkovit antidepresiv rastlinskega izvora

Šentjanževka (Hypericum perforatum) je že dolgo poznana zdravilna rastlina, ki raste tudi pri nas. Njeno delovanje proti potrtosti, brezvoljnosti, slabemu počutju in nespečnosti je potrjeno s številnimi kliničnimi raziskavami. V obliki zdravilnega čaja se pije trikrat dnevno, na voljo pa je tudi v obliki suhega ekstrakta v kapsulah. Šentjanževka je primerna za zdravljenje blage do srednje depresije pri starejših od 12 let, njeno delovanje pa se pokaže šele po 10 do 14 dneh rednega jemanja. Neželeni stranski učinki so pri šentjanževki zelo redki in prehodni, opozoriti pa je potrebno, da lahko ob večjih odmerkih postane koža preobčutljiva na UV svetlobo. Bolniki se zato v času zdravljenja ne smejo pretirano izpostavljati sončni svetlobi. Previdnost je potrebna tudi ob jemanju drugih zdravil, saj šentjanževka vpliva na enega od encimov, preko katerega se presnavljajo nekatere učinkovine in bi se zato lahko ob sočasnem jemanju učinek drugih zdravil bistveno zmanjšal. Takšen primer je recimo sočasno jemanje peroralnih hormonskih kontraceptivov.

Spodbuda za konec

Ne glede na to ali gre za blažje težave ali hude epizode depresivnega razpoloženja, je zelo pomembno, da si znamo prisluhniti in da si težav ne prikrivamo. Glede na to, da je depresivna motnja zelo pogosta in se z njo skoraj vsakdo v življenju kdaj sreča, ni potrebe, da bi bila ta tema tabu. Poleg zdravljenja z zdravili obstajajo tudi učinkovite psihoterapevtske tehnike, ki jih obvladujejo psihoterapevti in se lahko uporabljajo samostojno ali sočasno s farmakoterapijo. Pomembna pa je pripravljenost vsakega posameznika, da se izobražuje, sodeluje in poskuša odkrivati, kaj so njegove lastne šibke točke in kateri so dejavniki, ki sprožijo slabo razpoloženje. Nismo si enaki, različno smo ranljivi in vzgajani. Ne glede na vse pa lahko vsi kot preventivo izberemo redno telesno dejavnost, sproščanje in oddih v naravi kot naraven antidepresiv.

Rebeka Koželj, mag.farm.