Ujeti v "depresiji"

So stiske v življenju res depresija?

Zakaj takšno vprašanje? Zato, ker je že sama definicija »depresije«, kot jo vidi konvencionalna medicina, za mnoge raziskovalce vprašljiva. Pod diagnozo depresija, ki se zdravi z antidepresivi, se namreč lahko znajde ogromno število ljudi, ki so se na različnih točkah v življenju znašli pred zanje večjim izzivom. Tako npr. antidepresiv lahko dobi mamica po porodu otroka, ker je v stiski in ima občutek, da težko shaja skozi dnevne obveznosti. Antidepresiv lahko dobi tudi 13-letni otrok, ki je zamenjal bivalno okolje, šolo,… in ker je v stiski, se težko hitro vklopi v novo okolje. Antidepresive pogosto predpisujejo ljudem, ki spremljajo hudo bolne družinske člane, ker so v stiski in ob njih preživljajo težke čase, itd.

Kot vidite, »depresija« običajno spremlja obdobja v našem življenju, ko prehajamo skozi težje čase. Konvencionalna medicina skupaj s farmacijo pa je to stanje naše stiske ob izzivu, ki nam ga stvarstvo nalaga, le pridno izkoristila. Prepričala nas je, da so vsa omenjena stanja ob večjih izzivih bolezenska stanja in nam ponudila antidepresive. Zakaj, verjetno ni potrebno razlagati. Za občutek, kako razširjena je poraba antidepresivov, je dovolj zgovoren podatek, da so antidepresivi v svetu postali po statistiki Centra za kontrolo bolezni (USA) drugo najbolj pogosto predpisano zdravilo, takoj za nesteroidnimi protivnetnimi zdravili (NSAIDs). Pri nas verjetno ni precej drugače.

Seveda obstajajo stanja, ko človek potrebuje pomoč in kjer bi morda antidepresivi imeli smisel, a to so običajno stanja hude depresije, ki jo označuje ekstremna čustvena bolečina in nezmožnost funkcioniranja. Nikakor pa ne gre stisko, ko se prebijamo skozi izzive, ki so del življenja, enačiti z »depresijo« in jih »zdraviti« z antidepresivi, za katere je poleg vsega vse več podatkov o škodljivosti in neučinkovitosti ter dokazov, da stanja depresije lahko tudi poslabšajo.

Prava pot za reševanje takšnih težav je po mnenju mnogih holističnih terapevtov zavestno sprejemanje in reševanje izzivov, ki nam jih stvarstvo nastavlja. Ključna podpora ob tem pa je ljubeč, sočuten sogovornik. Ob tem pa si vsekakor lahko pomagamo tudi na naraven način z naravnimi metodami in pripravki. 

Alfred Vogel je ob takšnih »težkih časih« svetoval jemanje šentjanževke.

Tudi on je bil mnenja, da je veliko ljudi občasno nerazpoloženih, kar ni nenavadno. Človek je preprosto nemiren, nerazpoložen, brez volje, brez cilja, počuti se pobit in neuravnovešen. Taka razpoloženjska stanja so v večini primerov del normalnega vsakdana, ko razpoloženje zelo zaniha. Če je pri težkih depresijah neizogibno potrebno zdravljenje, pa lažja stanja nerazpoloženosti in mračnih misli lahko na preprost način odpravimo z naravnimi sredstvi, npr. s šentjanževko.

Pravi čas zanjo je ujetost v  naglici in nemiru, v pozni jeseni, ko je zunaj sivo in hladno vreme in je razpoloženje na dnu. Že v starem veku je šentjanževka veljala za zelo zdravilno rastlino za izboljšanje razpoloženja. Za šentjanževko od nekdaj velja, da je simbol za toplotno moč sonca, ki nas spremlja tudi v temačnih dneh.  Njeno delovanje pa je tudi znanstveno dokazan. Zeliščarstvo je v številnih študijah dokazalo, da izvleček šentjanževke učinkuje pozitivno tudi na razpoloženje. Tablete in starodavne tinkture iz šentjanževke vsebujejo vse lastnosti same rastline in pripomorejo k uravnovešenemu in sproščenemu razpoloženju. Uporabljajo se pri pobitosti, ki jo spremlja labilnost razpoloženja, neravnovesju, brezvoljnosti, napetosti, notranjem nemiru, razdraženosti, nervozi in s tem povezanimi motnjami spanja.

Kaj še lahko izzove stanja »depresije«?

Poleg stresnih življenjskih izzivov lahko občutke, podobne depresiji ali samo depresijo, izzovejo tudi zdravila, pomanjkanje vitalnih snovi v hrani, hipoglikemija, hipotireoidizem, strupi v hrani in okolju, hormonalna neravnovesja, dehidracija itd. Zato je dobro o vzrokih razmisliti širše, da bomo pri odpravljanju težav čim bolj učinkoviti. Dobro je torej preveriti, ali so morda med drugim na pojav težav vplivali tudi spodaj našteti dejavniki.

Dehidracija in depresija

Več o pomenu pitja vode si lahko preberete v knjigi Telo kliče po vodi, Dr.F.Batmanghelidja. Glede depresije pa iz njegove knjige povzemam naslednje: Socialni stresi (strah, tesnoba, negotovost, trajne čustvene težave,…) so skupaj z depresijo lahko posledica pomanjkanja vode. Razvijejo se, ko je zaradi dehidracije prizadeto možgansko tkivo. Možgani uporabljajo električno energijo, ki nastaja z vodnim pogonom celičnih energijskih črpalk. Dehidracija zmanjša nastajanje energije v možganih. Mnogo možganskih funkcij, ki so odvisne od te energije, postane neučinkovitih, to pomanjkljivo delovanje imenujemo depresija. Depresija se lahko ob nadaljevanju dehidracije sprevrže v sindrom kronične utrujenosti. Torej, pitje potrebnih količin čiste, navadne vode je nujno tudi za preprečevanje ali odpravljanje težav, ki so bolj ali manj povezane z depresijo. 

Fluoridi in depresija

Verjetno ste že slišali, da je fluoridacija vode, soli, zobnih past,… dobra za čiščenje vode, za čvrstost kosti in zob itd. Verjetno pa niste slišali veliko o raziskavah, da fluoridi  med drugim povzročajo neravnovesje ščitnice in depresijo. Še huje - verjetno tudi ne veste, da antidepresivi sestoje iz fluoridov?! Za uspešno odpravljanje težav je torej na mestu preveriti tudi, kakšne zobne paste uporabljate, je sol fluoridirana itd. Glede antidepresivov pa je le te smiselno iskati tudi znotraj naravnih pripravkov (zelišča, homeopatija, akupunktura,..).

MSG in depresija

MSG mono sodium glutamat in aspartam sta kemikaliji, ki spreminjata ravnovesje neurotransmiterjev v možganih. Posledica je med drugim tudi padec nivoja serotonina, kar nedvomno vodi v depresijo. Torej, če se želite uspešno rešiti težav, je na mestu tudi uživanje naravne, ekološke hrane, brez škodljivih, sinteznih aditivov.

Zakisanost, zastrupljenost telesa, pomanjkanje vitalnih snovi,… in depresija

Zakisanost in zastrupljenost telesa je zelo pogost pojav v današnji družbi, saj se ljudje večinoma nepravilno hidrirajo. Prehranjujejo se s hrano, ki je osiromašena z vitalnimi snovmi in polna toksinov. Ob pojavu težav pa posežejo po kopici sinteznih zdravil. Vse to naša telesa obremenjuje s presežkom kislih presnovkov in različnih toksinov. Večinoma se toksini kopičijo v maščobnem tkivu. In če že ne čutimo zakisanosti in zastrupljenosti telesa kot pomanjkanje energije, brezvoljnost, … skratka depresivnost, potem jo zagotovo občutimo, ko se lotimo očiščevalne diete, kjer se v telesu nakopičeni strupi sprostijo v kri. Občutki depresije so toliko večji, če telesu ob dieti ne pomagamo, da strupe hitro izloči.

Torej, dolgoročna skrb za zmanjšanje zakisanosti in zastrupljenosti naših teles bo nedvomno dobra popotnica za preprečevanje in premagovanje depresivnih stanj. Namesto antidepresivov nam bodo učinkovito pomagala že super hranila kot so klorela, spirulina, klamatska alga, ječmenova ali pšenična trava, pripravki s kalcijem in številna zelišča. Klamatska alga npr. poleg tega, da telo pomaga čistiti, deluje tudi kot naravni antidepresiv.

Poleg tega, da so lahko naša telesa polna toksinov, pa so lahko tudi v hudem pomanjkanju vitalnih snovi, kar prav tako lahko vodi v depresivna stanja. Problematična naj bi med drugim bila pomanjkanja vitamina D, omega 3 maščobnih kislin, folne kisline, vitamina B 6, methionina, tyrozina, itd. Npr., zanimiva so dejstva, da je depresije najmanj v deželah, kjer zaužijejo veliko rib (ribe so dober vir omega 3 m.k.). Zanimivo je, da so stanja, kjer gre tudi za značilno pomanjkanje omega 3 maščobnih kislin, povezana z depresijo (npr. alkoholizem, poporodna depresija). Še več, dokazano je, da imajo depresivne osebe zelo nizko raven omega 3 m.k. v serumu in rdečih krvnih celicah. Torej preverite tudi, ali zaužijete dovolj potrebnih omenjenih vitalnih snovi.

Zdravila in depresija

Tudi med zdravili konvencionalne medicine je mnogo takšnih, ki utegnejo povzročiti stanja depresije. Ker živimo v dobi, kjer ni težko priti do informacij (izsledkov neodvisnih raziskav), je dovolj, da za zdravilo, ki ga uživate, »pogooglate« na pravih straneh in ugotovite, ali je morda vplivalo na pojav vaše depresije. Eno takšnih zdravil so npr. statini za zbijanje »škodljivega« holesterola. Ti po poročilih  mnogih raziskovalcev lahko povzročajo tudi depresivna stanja.

Tekst: Adriana Dolinar

Ocene