Vitamini

Človeško telo ne more sintetizirati vitaminov ali pa jih ne sintetizira v zadostnih količinah. Sonce (ultravijolični žarki) pospešijo tvorbo vitamina D v koži. V črevesju so bakterije, ki ustvarjajo vitamin K in biotin. Sposobnosti za sintezo vseh drugih vitaminov, to so vitamini A, E, C, B1, B2, B6, B12 ter folna in pantotenska kislina, telo nima, zato jih moramo vnesti s hrano ali z vitaminskimi dopolnili.

Vsak vitamin v telesu ima svojo vlogo. Noben vitamin ne more nadomestiti drugega vitamina ali kateregakoli hranila. Življenja ni mogoče vzdrževati brez osnovnih vitaminov. Brez vitaminov torej ne gre.

Danes poznamo 13 vitaminov. Delovanje vitaminov si je v osnovi podobno: vsi so vpleteni v nadzorovanje in uravnavanje pomembnih kemičnih reakcij presnove v našem telesu. S kemičnega stališča pa so to povsem različne organske snovi, ki imajo le malo podobnih ali skupnih značilnosti.

Potreba po vitaminih je najmanjša količina vitaminov, ki jo potrebuje telo za nemoteno delovanje organizma. To količino pa je težko določiti, ker se potreba od človeka do človeka razlikuje. Odvisna je od presnove, načina življenja in pripadnosti ogroženi skupini (nosečnice, doječe matere, majhni otroci, starostniki in bolniki potrebujejo več vitaminov).

Če je neko živilo bogato z vitamini, to še ne pomeni, da bo naše telo po pripravi tega živila in obroku prav toliko vitaminov tudi dobilo. Večina vrednosti se nanaša na sveža, surova in nepredelana živila. Svetloba, zrak, toplota (dušenje, kuhanje, pečenje, cvrtje), sekljanje ali lupljenje precej zmanjšajo vsebnost vitaminov. V naši hrani so navzoče tudi vitaminov nasprotne snovi, tako imenovani antivitamini. To so snovi, ki onesposobijo kemijski vpliv določenega vitamina ali zavirajo njegovo resorpcijo v telesu. Nekateri vitamini so v živilih vezani na druge snovi, tako da jih telo ne more izkoristiti. Slab, nepopoln izkoristek vitaminov je v nekaterih primerih lahko posledica pomanjkanja drugih hranilnih snovi. Npr. betakaroten, predstopnja vitamina A, ki se nahaja predvsem v zelenjavi, telo slabo izkoristi, če pripravimo zelenjavo povsem brez maščobe.

Imamo vitamine, ki so topni v vodi in v maščobah

V vodi so topni vitamini B, C in karoten (prestopnja vitamina A), v maščobi (lipofilni vitamini) pa A, D, E in K. Zaradi hitrega izločanja vodotopnih vitaminov moramo živila le na hitro oprati v celih kosih - le tako najbolje zadržimo vitamine. Nikakor ne režimo živil na majhne koščke!

Vitamini topni v maščobah, pa so slabo obstojni in občutljivi na maščobo. Nahajajo se v olju, maslu, margarini in jih moramo hraniti v temnih in hladnih prostorih.

Kako se izločajo vitamini?

Vodotopni vitamini se izločajo preko ledvic v seč in se v telesu ne nalagajo v velikih količinah. Vitamini topni v maščobah pa se izločajo iz organizma le s presnovo v jetrih, zato obstaja nevarnost kopičenja teh vitaminov v organizmu. Shranjujejo se v jetrih in maščobnem tkivu.

Razlika je tudi v absorpciji ? vodotopni vitamini gredo naravnost v kri in se tam prosto gibljejo, medtem ko topni v maščobah vstopijo najprej v limfo in šele nato v kri, za transport pa potrebujejo beljakovinske nosilce.

Naravno - bolje kot sintetično?

Številni ljudje radi posežejo po vitaminskih pripravkih, da bi odpravili posledice pomanjkanja vitaminov oziroma si zagotovili zadostno preskrbo z njimi.

Če že moramo poseči po vitaminskih pripravkih, naj bodo ti čim bolj naravni. Tako kot je sporno vse "kemično", povezano z našo prehrano, sta tudi za in proti uporabi sintetičnih vitaminov predmeta številnih nasprotujočih si javnih razprav. Pri tem moramo vedeti, da lahko danes kemijska industrija izdela vse vitamine, z izjemo vitamina B12. Naravni vitamini v pravem pomenu besede so pravzaprav samo tisti, ki so pridobljeni iz naravnih surovin in ostanejo kemično nespremenjeni.

Ali naravni vitamini delujejo bolje kot sintetični? Ne. Kemično ime za vitamin C je askorbinska kislina. Za delovanje tega vitamina v telesu je popolnoma vseeno, ali je bila askorbinska kislina izdelana v laboratoriju ali pa je njen vir naravna rastlina, saj so naravni in sintetični vitamini enaki po kemični strukturi in funkcijah. Če pridobimo in izoliramo vitamin C iz limone, ga ne moremo ločiti od umetno pridobljenega vitamina. Če upoštevamo delovanje vitamina, se sintetični vitamini odrežejo celo bolje kot tisti, ki jih zaužijemo s hrano, saj so v živilih pogosto navzoči dejavniki, ki zavirajo njihov izkoristek.

Izjemi sta sintetični vitamin E, ki je nekoliko manj učinkovit od naravnega, in betakaroten, ki se v črevesju absorbira bolje kot njegova naravna oblika.

Pregled vitaminov

Pripravila: Urška Lučev