Vitamin C in Bio C

Vitamin C (askorbinska kislina) kot antioksidant nevtralizira proste radikale. Ti v našem organizmu dnevno nastajajo kot stranski produkti presnove hranilnih snovi v energijo. Kadar je prostih radikalov v telesu preveč, lahko pospešijo procese staranja in pripomorejo k nastanku vrste obolenj, kot so razna vnetna stanja (npr. artritis), bolezni srca in ožilja ali celo rakava obolenja. Tako vitamin C deluje varovalno pred razvojem rakavih celic, aterosklerozo in srčno kapjo.

Ob tem pa v našem organizmu opravlja še vrsto »osnovnih« nalog in sicer pomaga pri rasti in obnovi veznih tkiv, izboljša vsrkavanje železa iz črevesja in skrbi, da so jetra, vranica in kostni mozeg, ki skladiščijo železo, vedno dobro preskrbljeni s tem elementom. Sodeluje tudi pri celjenju ran. Krepi obrambne sposobnosti belih krvnih telesc in povečuje količino protiteles, v jetrih pa sodeluje pri odstranjevanju strupov in zdravil, ki se nabirajo v krvi.

Viri vitamina C

Najbogatejši viri vitamina C so sveže sadje in zelenjava ter sveže iztisnjeni sadni in zelenjavni sokovi. Najvišjo vrednost imajo šipek, acerola, črni ribez, kivi, agrumi (mandarine, pomaranče in limone), ter eksotični sadeži, kot sta papaja in mango. Med zelenjavo je največ vitamina C v rdeči in zeleni papriki, brstičnem ohrovtu, cvetači, pozabiti pa ne smemo niti na por, paradižnik, zelje in krompir. Z neprimernim skladiščenjem in kuhanjem se velik del vitamina C izgubi, saj je občutljiv na kisik, svetlobo in toploto.

Prehranska dopolnila z vitaminom C so priporočljiva pri ljudeh, ki ne zaužijejo dovolj sadja in zelenjave oziroma v zimskem času, ko je tega manj na voljo ali pa je vsebnost vitaminov zaradi skladiščenja manjša, v času prehladov, pri kadilcih in pri ljudeh, ki so podvrženi stresu.

Pomanjkanje vitamina C

Iz zgodovine je pomanjkanje vitamina C znano pod imenom skorbut. Za to boleznijo so nekoč pogosto zbolevali mornarji, saj so veliko časa preživeli na morju, kjer niso imeli dostopa do svežega sadja in zelenjave, krompirja pa še niso poznali. Prav odkritje Amerike in s tem tudi krompirja je pripomoglo k temu, da je pomanjkanje vitamina C postalo redkejše. Znaki skorbuta so bili vnete in krvaveče dlesni, izpadanje zob, izčrpanost, počasno celjenje ran, dermatitis, vnetje sklepov, visoka vročina, anemija, osteoporoza ter edemi spodnjih okončin.

Pomanjkanje vitamina C danes ni tako drastično in se kaže kot motnje tvorbe kosti in rasti pri otroku in nagnjenje h krvavitvam dlesni, kože in mišic pri odraslem. Pojavi se lahko utrujenost, razdražljivost, bolečine v sklepih in udih ter večja dovzetnost za okužbe. Zaradi upočasnjenega metabolizma se lahko poveča telesna teža.

Optimalna količina

Znanstveniki si niso edini, koliko vitamina C naj zaužije posameznik. Poleg vitamina C, ki ga zaužijemo s prehranskimi dopolnili, ga namreč dobimo tudi z rednim vnosom hrane. Presežek vitamina C se izloči skozi ledvica, saj je vitamin vodotopen. Zato je bolje, da ga zaužijemo nekoliko več, kot pa premalo. Znano je, da ga kadilci potrebujejo več, prav tako mladostniki, nosečnice in doječe matere.

Po Pravilniku o prehranskih dopolnilih je najnižja dovoljena količina, vnešena s prehranskimi dopolnili, 9 mg in najvišja dnevna količina 180 mg, priporočena dnevna količina (RDA vrednost – Recommended Dietary Allowance) pa znaša 60 mg.

Najvišji sprejemljiv vnos znaša 2000 mg. Kadar so napolnjene vse shrambe v jetrih, nadledvičnih žlezah, možganih in pljučih, so v našem telesu uskladiščeni trije grami vitamina C. Če želimo te zaloge ves čas vzdrževati, je smiselno v telo vsak dan vnesti približno 200 mg vitamina C.

Večna dilema – izbrati naravni ali sintezni vitamin?

Razlike med naravnimi in sinteznimi vitamini seveda obstajajo, ampak ne v njihovi kemijski sestavi. Kemijsko so povsem enaki in iz tega stališča tudi razlik v delovanju ni. Razlike so v snoveh (matriksu, okolici), ki so pri naravnih vitaminih prisotne zraven samega vitamina. Koncentrirani ekstrakti naravnih vitaminov namreč poleg same učinkovine vsebujejo še številne kofaktorje. To so snovi, ki izboljšajo samo vsrkavanje vitaminov v kri, njihovo biološko uporabnost in nemalokrat omogočajo tudi njihovo ponovno regeneracijo. Na primer, naravni vitamin C (npr. Bio C tablete) ima kot kofaktorje prisotne bioflavonoide. Ti lahko zvečajo vsrkavanje vitamina C tudi za 30%. Kot vemo, je vitamin C antioksidant in naloga le-teh je zaščita pred oksidativnim stresom. Ta zaščita poteka tako, da se antioksidanti sami oksidirajo in tvorijo oksidacijske produkte, ki so stabilni. Ko se naravni vitamin C oksidira, se lahko s pomočjo bioflavonoidov ponovno reducira, lahko bi rekli, da se regenerira in tako lahko spet opravlja svojo funkcijo. Medtem pa se sintezni vitamin C enkrat oksidira, torej opravi svojo nalogo kot antioksidant, in se izloči iz telesa.

Preberite tudi:

• Acerola

Besedilo: Urška Lučev