Kako hrana (ne)pomaga pri uravnavanju kislo-baznega ravnovesja?

Mnogi so mnenja, da je tudi zakisanost telesa, poleg zastrupljenosti, eden pomembnih razlogov za porast sodobnih obolenj, za katere medicina običajno nima pravega zdravila oz. rešitve. Zakisanost telesa je lahko posledica stresnega načina življenja - neobvladovanja stresnih situacij, premalo spanja in počitka, dehidracije, zlasti pa uživanja hrane vse slabše kakovosti in takšne, ki v telesu še dodatno veča nastajanje kislih presnovkov. Kadar telo vztrajno obremenjujemo s presežkom »kislin«, potem to, da bi zmoglo uravnavati kislo bazno ravnovesje krvi, »baze« črpa tudi iz telesnih rezerv. Kadar jih črpa iz kosti, to npr. na dolgi rok lahko vodi v krhkost kosti. Keiichi Morishita v svoji knjigi Skrita resnica raka (Hidden Truth of Cancer) piše, da kadar telesne rezerve »baz« izčrpamo, prične telo višek »kislin« iz krvi odstranjevati in izločati v celice. Čez čas te celice postanejo prekomerno zakisane in zastrupljene in nekatere odmrejo, druge pa se prilagodijo na nove razmere in postanejo rakave. Posledica dolgotrajne zakisanosti torej ni le šibenje kosti, ampak tudi upad imunosti, pomanjkanje kisika v celicah ... ter ustvarjanje pogojev, v katerih se škodljivi mikrobi in celo rakave celice lažje razmnožujejo. Kako torej kislo-baznemu ravnovesju lahko pomagamo s hrano?

Pijte dovolj vode

Hidracija je seveda osnovna potreba organizma. Pitje vsaj 2 do 2,5 litrov vode bo pripomoglo k optimalni prebavi in presnovi zaužite hrane ter rednemu čiščenju telesa. Pomembna pot izločanja kislih presnovkov iz telesa je namreč tudi uriniranje. Kadar pijemo premalo, izločamo manj pogosto, urin pa je močno koncentriran. Torej s primernim pitjem vode se bodo tudi kisli presnovki redno izločali iz telesa.

Ali hrana, ki je kisla, zakisa?

Pogosto ljudje zmotno menijo, da kisle jedi, kot je npr. limona, jabolčni kis itd., povzročajo v telesu zakisanost. Okus hrane pred zaužitjem ne določa tega, ali nas bo živilo zakisalo ali ne. Gre za to, kaj se v telesu zgodi, ko živilo zaužijemo. Limona je kislega okusa, a ko jo telo prebavi in presnovi, je produkt tega doprinos »baz« v telesu.

Kdaj nas hrana zakisa oz. razkisa oz. je nevtralna?

Pravimo, da nas živilo po zaužitju zakisa takrat, ko vsebuje več klora, fosforja in žvepla (anionov) kakor kalcija, magnezija, kalija in natrija (kationov). Kadar je slednjih več, pa hrana deluje na telo bazično. Kadar pa so opisani elementi v ravnovesju, je hrana za telo nevtralna, saj naj bi se v telesu po presnovi tega živila sprostilo enako »baz« kakor »kislin«.

Biorazpoložljivost hrane

Ni pa samo od sestave živila odvisno končno delovanje v telesu, ampak tudi od biorazpoložljivosti nutrientov (mineralov, beljakovin ...). Če živilo vsebuje obilje kalcija, to še ne pomeni, da nas bo avtomatično razkisalo. Kalcij se namreč mora tudi učinkovito vsrkati preko črevesja v kri in v telesu tudi uporabiti. Npr. vemo, da telo lažje vsrka organski, kakor anorganski kalcij. Od anorganskih se npr. lažje vsrkavajo citrati (kalcijev citrat), kakor karbonati (kalcijev karbonat).

Prebavljivost hrane

Enako pomembno, kot izbirati hrano, ki nas bo razkisala, je tudi poskrbeti za optimalno delovanje prebavil. Kajti kadar imamo težave z delovanjem prebavil, bo tudi »bazična« moč hrane pod vprašajem. To pomeni, da bo še tako dobra izbira jedi, ki nas pomagajo razkisati, zaman, če naša prebavila stavkajo. Kadar ni ustreznega izločanja prebavnih sokov, ko je naša črevesna flora opustošena, ko je črevesna sluznica poškodovana ... se hrana ne bo optimalno prebavila niti vsrkala v telo. Če imate s prebavili težave, priporočamo v branje Konec zgage in ostalih želodčnih težav ter Obvladajte kandido, preden ona obvlada vas, ki ju lahko prelistate tukaj.

Koliko »bazične« hrane je dovolj?

Da preprečimo izčrpavanje telesnih rezerv bazičnih mineralov (kalcija, cezija, magnezija, natrija, kalija), ki pomagajo »kisline« nevtralizirati, mnogi menijo, da je dobro telesu pomagati s preudarno izbiro živil, ki razkisajo.

Če zaužijete dnevno vsaj ca. 2/3 za telo bazičnih jedi, kot so zelenjava, sadje, začimbe, določeni oreščki itd. boste telesu olajšali uravnavanje kislo-baznega ravnovesja. Naturopati npr. svetujejo, da kadar želite ohranjati vitalnost oz. zdravje, je dobro zaužiti 60 % jedi, ki delujejo bazično in 40 % jedi, ki delujejo kislo. Kadar pa želimo zdravje povrniti, je bolje zaužiti cca. 80 % za telo bazičnih jedi in le cca. 20 % za telo kislih jedi.

Hrana, ki »zakisa«

Med hrano, ki naj bi nas močno zakisala, npr. sodijo meso, ribe, bela moka in izdelki iz nje (bel kruh, testenine, peciva ...), rafinirani kosmiči, marmelade, čokolada. Prav tako nas zakisa uživanje sladkanih sadnih sokov, kave, soda pijač, umetnih sladil, bele namizne rafinirane soli, koruznega sirupa, sladkorja, alkoholnih pijač itd.

Med živila, ki blago zakisajo, npr. sodijo mleko in mlečni izdelki, ječmen, fižoli, nerafinirani kosmiči, kuhano jajce itd.

Teh živil torej naj ne bo v prehrani več kakor 40 % za vzdrževanje zdravja, oz. ne več kot 20 %, če smo bolni in si želimo zdravje povrniti.

Hrana, ki »razkisa«

Npr. med močne bazično delujočo hrano sodijo rozine, posušene fige, datlji, limone, lubenica, ananas, kivi, pasijonka, sladko grozdje, mango, papaja in nesladkani sveži sadni sokovi.

Med močno bazično zelenjavo pa npr. sodijo špinača, beluši, ohrovt, rukola, koromač, zelena, koleraba, motovilec, korenje, sveži zelenjavni sokovi itd.

Od začimbnic je za telo precej bazičen peteršilj, čili, bazilika, vodna kreša, cimet, ingver, česen, itd. Na splošno pa naj bi vse začimbe delovale bazično.

Pri razkisanju vam lahko pomagajo tudi kostanj in mandlji.

Prav tako pomagajo telo razkisati mlečno kislinsko fermentirani pripravki, rjava morska alga kelp, morska zelenjava, umeboši slive, alfa alfa kalčki, naravni jabolčni kis, naravni med, naravna morska sol, soda bikarbona, stevia, mineralne vode, probiotične kulture itd.

Bazično delujočih živil naj bi dnevno zaužili od 60 do 80 %.

Nevtralna hrana

Med živila, ki so kislo-bazno nevtralna, pa npr. sodijo neslano sveže maslo, sveža surova smetana, surovo kravje mleko in sirotka, večina olj, razen olivnega. Slednji sodi med rahlo bazična olja.

Pripravki za podporo kislo-baznemu ravnovesju

Med naravne pripravke, ki pomagajo vzdrževati kislo-bazno ravnovesje, sodi tudi napitek Alfreda Vogla Balance – bazični napitek. Ta nam, kot dodatek k zdravi prehrani, lahko pomaga na več načinov.

Ker vsebuje bazične minerale v obliki citratov, ki se lažje vsrkajo v telo (npr. kalcijev in magnezijev citrat), pomaga pri uravnavanju kislo-baznega ravnovesja. Kalcij in magnezij sta namreč bazična minerala, ki pomagata pri nevtraliziranju »kislin«. Z dodajanjem bazičnih mineralov obenem preprečujemo tudi izgubo mineralov iz telesnih rezerv, kot so kosti ali zobje. To pa pomeni, da s tem tudi varujemo kosti pred npr. osteoporozo.

Ker Balance – bazični napitek vsebuje tudi sirotko oz. desnosučno mlečno kislino, nam lahko tudi posredno pomaga pri uravnavanju kislo - baznega ravnovesja, saj krepi črevesno floro. Ta pa je nujna za dobro prebavo hrane in vsrkavanje vitalnih snovi iz črevesja v telo.

Poleg naštetega omenjeni pripravek vsebuje še naraven vitamin D3. Že en odmerek napitka pokrije dnevne priporočljive potrebe po tem vitaminu.

Besedilo: Adriana Dolinar