Kašelj in smrekovi vršički

Kaj je kašelj?

Kašelj je naravna obramba oz. refleks telesa, ki ima funkcijo čiščenja dihalne poti. Pojavi se, ko so zaradi nekega vzroka vzdraženi dihalni receptorji na sluznici dihal. Posledica takega vzdraženja, bodisi zaradi čustvene blokade (žalost, neizraženost), dražil (kemikalij, prahu), infekcije (mikroorganizmi) ali celo dehidracije, je lahko povečana tvorba sluzi. Kašelj tako omogoča, da se iz pljuč izloči odvečna sluz skupaj z morebitnimi dražilnimi mikrodelci ali mikroorganizmi infekcije. 

Vzrok kašlja?

Prvo vprašanje, ki je na mestu, če želimo težave reševati celostno - torej odpravljati vzroke in posledice hkrati, je, da se vprašamo, zakaj smo zdrsnili? Posledica zdrsa (stanje, ko se ne čutimo, ne čutimo svojih potreb) je namreč kaskadno nizanje za nastanek kašlja potrebnih napak, kot so: zanemarjanje počitka, pretirano delo, če pustimo, da nas premrazi, da nas ujame prepih, ko popijemo premalo vode, jemo neustrezno hrano, ki zakisa in zasluzi telo, kadimo itd.. Ker je težava izražena na dihalih, se vprašajmo torej, kaj nas stiska-duši-utesnjuje? Kaj nas je spravilo v žalost? Kje se nismo izrazili (»izkašljali«), povedali kar bi morali oz. kaj smo potlačili v sebi, česa ne moremo izraziti?  Ko ugotovimo, kaj to je, težavo čim prej odpravimo, da sprostimo »tok energije, ki napaja« ta organ in omogoča njegovo normalno funkcioniranje in zdravje. Drugo zelo pomembno vprašanje je, ali pijemo dovolj čiste vode. Mnogi namreč v hladnih mesecih pijejo manj ali pa pitje vode zamenjajo z pitjem čajev, ki po možnosti delujejo še kot diuretiki. To pomeni, da podobno kot kava, še dodatno pospešujejo izgubo vode iz telesa. Torej prepričanje, da pijete dovolj, ne drži, če namesto vode pijete kavo, čaje, sokove. Telo potrebuje vsaj 2 do 2,5 litra čiste vode na dan. Pri tem upoštevajte tudi nihanja, kajti vode potrebujete več, če ste fizično aktivni, pod stresom, ali npr. živite v stanovanju, kjer zrak izsušuje centralno ogrevanje itd.. Pitje vode je za funkcioniranje in zdravje dihal izrednega pomena. Namreč, če vode v telesu ni dovolj, bo telo z njo varčevalo, da je bo ostalo dovolj za opravljanje življenjsko pomembnih funkcij. V tem primeru bo preprečevalo izgubo vode tudi skozi dihanje na ta način, da bo ?»skrčilo?« dihalne poti. To pa pripelje do oteženega dihanja in tvorbe goste, lepljive sluzi. Takšno stanje v pljučih je odlična podlaga za razvoj številnih patogenih mikroorganizmov. če se poleg dehidracije naniza še nekaj zgoraj omenjenih napak do vnetja dihal in s tem kašlja ni več daleč.

Kdaj iz pljuč kašljamo suho in kdaj mokro?

Preden se »odpravljanja« kašlja lotimo tudi z zdravili in drugimi pripravki, moramo vedeti kakšen kašelj nas muči. Mnogo je namreč napak, ko mislimo, da kašljamo suho in uživamo zdravila, ki kašelj blokirajo. Ta napaka nam lahko zakomplicira potek obolenja in trajanje le tega, saj sluz, ki bi morala iz pljuč, postane odlično gojišče za mikroorganizme in iz nedolžnega pokašljevanja nehote razvijemo hujše obolenje. Mnenje tradicionalnih medicin je, da gre v večini primerov, ko kašljamo iz pljuč, za produktiven kašelj- torej moker kašelj, kjer se pljuča čistijo odvečne sluzi.  Suh kašelj iz pljuč je redek primer in se pojavi večinoma takrat, ko je sluznica pljuč mehansko poškodovana npr. zaradi tujka. V večini primerov torej, ko mislimo, da iz pljuč  kašljamo suho, gre v resnici za izsušeno, gosto in lepljivo sluz v pljučih, ki se težje izloči s kašljem. Podobno velja, ko nas k na videz suhemu kašlju draži in praska v grlu oz. žrelu. če imate torej občutek, da kašljate suho, poskusite najprej z večjim pitjem vode. če se boste ob primerni hidriranosti telesa začeli izkašljevati, je to znak, da je vaš kašelj v resnici moker oz. produktiven. Običajno z povečanim pitjem vode sluznici dihal vračamo normalno vlažnost in možnost, da zaradi vzdraženosti receptorjev za kašelj tvori dovolj redke sluzi, ki se lažje izloči iz pljuč.  Podobno boste opazili, ko boste ob zaužitju pripravkov, zelišč ali hrane, ki pomagajo vlažiti sluznico in redčiti sluz opazili, da se ob seveda primerni hidriranosti telesa, navidezno suh kašelj spreminja v mokrega. Zavedajte se torej funkcij ?»zoprnega?« kašlja in ga ne ovirajte za vsako ceno, temveč podprite na ustrezen način.

Smrekovi vršički naravna rešitev ob kašlju?

Možnosti, da si pomagamo ob kašlju na naraven način, je veliko. Ena od teh je tudi uživanje sirupa iz smrekovih vršičkov. Le tega je pacientom s produktivnim-mokrim kašljem priporočal tudi Alfred Vogel. Snovi, ki jih smrekovi vršički vsebujejo, delujejo blagodejno na dihalne težave (umirjajo grlo ob kašlju, umirjajo hripavost, redčijo gosto sluz) in tako pripomorejo k lažjemu dihanju in izločanju odvečne sluzi iz spodnjih dihalnih poti. V te namene večkrat na dan zaužijemo iz svežih vršičkov smreke (lahko tudi jelke, bora) pripravljen sirup ali pa vršičke takrat, ko so na voljo, preprosto v ustih prežvečimo, dodamo solatam ali drugim jedem. Vršički, mladi poganjki in iglice vsebujejo tudi veliko vitamina C. Smrekovi vršički ga recimo vsebujejo do šestkrat več kot limona. Poleg C vitamina, ki je močen antioksidant, pa vsebujejo še paleto drugih za organizem koristnih vitaminov in snovi kot so flavonoidi, grenčine, smole ter eterična olja.  Zaradi teh vsebnosti delujejo pripravki iz njih tudi rahlo razkuževalno.

Poiščite torej za dihala blagodejen sirup Santasapina ali Santasapina Junior, pridobljen iz stisnjenega soka in svežega izvlečka iz smrekovih vršičkov. Smrekove vršičke za izdelavo omenjenih pripravkov pridobijo iz bioloških plantaž in iz kontroliranih naravnih rastišč. Na voljo so poleg sirupa tudi, sicer bolj blago delujoči pa vendar, bomboni Santasapina, katerih sredica je prav tako polnjena s svežim izvlečkom smrekovih vršičkov. Za vse, ki vam časa in ljubezni do narave ne zmanjkuje, pa si vašem novem koledarju za leto 2011, rezervirajte dan proti koncu maja ali začetku junija. Takrat bo namreč čas za blagodejen sprehod skozi iglast gozd, kjer si bomo lahko nabrali svežih poganjkov smreke, jelke ali bora. Z malo spretnosti si bomo namreč lahko sami pripravili sirup, ki nam bo v zimskih dneh še kako v pomoč ob »nadležnem« kašlju.

Pripravila Adriana Dolinar