»Pozor, pozor! Tudi to zimo prihaja gripa!!! Kot beli golob izpod čarovniškega klobuka se bo pojavila vsak čas! Bojte se, bojte! Sliši se, da bo okužila in pogubila veliko ljudi, preden jo v čarovniški klobuk ponovno pospravi pomlad! Zato prestrašeni, pohitite, pohitite s cepivom, da prav vas ne pogubi!«
Je to šala ali resnica presodite sami. Da pa vpitje medijev glede gripe vsako zimo izgleda približno tako, se strinja vse več raziskovalcev, ki raziskujejo učinkovitost in varnost cepiv proti gripi. Spodaj je nekaj njihovih ugotovitev v razmislek, v nadaljevanju pa še nekaj nasvetov, kako se gripe ubraniti na naraven način.
Ko poslušamo o nevarnostih gripe, imamo občutek, da je vsakdo, ki zboli za gripo, v življenjski nevarnosti. Po zapisih Centra za kontrolo bolezni in preventivo v Ameriki, pa je videti, da temu le ni tako. Na primer, zanimiva je definicija smrti, ki je povezana s sezonsko gripo. »Takšna smrt se pojavi pri ljudeh, pri katerih je okužba s sezonsko gripo verjetno prispevala k vzroku smrti, vendar ni nujno glavni vzrok smrti.« Kar pomeni, da verjetno ni vzrok smrti virus gripe, ampak večinoma komplikacija zaradi bakterijske super infekcije (npr. bakterijske pljučnice) ali komplikacija zaradi poslabšanja kronične bolezni (npr. kronične obstruktivne pljučne bolezni, …). Torej zdi se, da je gripa nevarna le pri ljudeh s šibkim imunskim sistemom, zaradi česar lahko spodbudi hujše obolenje, ki je lahko usodno.
Glede na zgornji zapis je nekako logično, zakaj v medijih beremo priporočila, da naj bi se zaščitile pred gripo predvsem rizične skupine ljudi, kot so starostniki, otroci od 6 meseca pa do 2 leta, ljudje s kroničnimi obolenji na primer dihal itd. Cepivo proti gripi, ki je predstavljeno kot primarna zaščita, naj bi jim pomagalo tako, da v telesu spodbudi tvorbo protiteles proti virusu gripe. Protitelesa naj bi jih pred gripo zaščitila oz. zmanjšala jakost bolezni, če zbolijo. Tom Jefferson, zdravnik iz Rima in vodilni raziskovalec na področju cepiv Cochrane Collaboration-priznane mednarodne mreže raziskovalcev, ki ocenjujejo medicinske dokaze, pa iz pregleda obstoječih študij med drugim ugotavlja, da cepiva proti gripi nekoliko spodbudijo tvorbo protiteles le pri zdravih ljudeh, ki zaščite v resnici ne potrebujejo. Več o raziskavah na to temo si lahko preberete tukaj.
Ko vas kuha vročina, muči kašelj, boli glava, grlo, teče sveča iz nosu, ko kihate, ko vas bolijo mišice… ne zganjajte panike, kajti ni nujno, da vas muči prav okužba z virusi gripe. Raziskovalci poročajo, da v največ 50 % primerov takšno obolenje povzročajo različni virusi gripe. Običajno pa gre za povzročitelje gripe le v 7 ali 8 %. Tisti, ki nam pogosteje povzročajo težave, so predvsem številni virusi prehlada. Torej verjetnost, da nas bo doletela smrtonosna gripa, le ni tako velika.
Vas kljub temu zanima, koliko ljudi na sezono umre zaradi okužbe z gripo ali zaradi gripe v povezavi s prej omenjenimi obolenji? Tudi tu si lahko pomagamo s podatki, ki jih je objavil Center za kontrolo bolezni in preventivo v Ameriki. »Le 8,5 % smrti ljudi z pljučnico in gripo skupaj in 2,1 % smrti ljudi z respiratornimi ali cirkulatornimi motnjami skupaj je bilo dejansko povezanih z gripo.«
Zanimivo je tudi dejstvo, da se cepiva proti gripi pripravljajo v naprej in to preden zima nastopi in se »pohod« nevarne gripe začne. Če vemo, da se iz sezone v sezono virusi gripe spreminjajo - mutirajo, kako potem proizvajalci cepiv lahko v naprej pripravijo cepivo, ki bo ustrezalo novo nastalemu virusu gripe? Tistemu, ki bo izbruhnil in mutiral prav to zimo?
Ste se kdaj vprašali, zakaj za prehlad, ki je mnogo pogostejši povzročitelj težav in ki se prav tako lahko zakomplicira v hujše obolenje, nimamo cepiv? Glede na to, da naj bi hujšo obliko gripe povzročalo le nekaj podtipov virusa A (trenutno poznamo 15 tipov hemaglutinina (H 1 -15) in 9 tipov nevraminidaze (N 1-9)), ki seveda vsako sezono mutirajo, verjetno nekoliko lažje verjamemo, da bodo »znanstveni laboratoriji« zadeli v tarčo z izdelavo pravega cepiva, kakor če bi teh virusov bilo 200. Približno toliko je namreč različnih virusov, ki povzročajo prehlad. Tudi ti iz sezone v sezono mutirajo, zato nas vsako zimo uspešno oplazijo.
Nemara ste že ugotovili, da je bolje čas nameniti ohranjanju zdravja na naraven način, kakor pa izgubljati čas s preštevanjem dejstev, ki govorijo za ali proti cepivom. Danes je marsikomu jasno, da nas bolezen doleti predvsem takrat, ko je naš imunski sistem v slabem stanju. Zato je ena glavnih strategij obrambe tudi proti gripi krepitev imunosti na celosten način.
Da rek zdrav duh v zdravem telesu ni izmišljotina, vedo tradicionalne medicine že tisočletja. Ta preprosta vedenja ponovno odkriva in dokazuje tudi nova veja znanosti psiho-nevro-imunologija. Več o tem lahko preberete tudi v knjigi nevroznanstvenice Dr. C. B. Pert, Molekule emocije. Pertova med vrsticami opisuje, da je naš imunski sistem nepremagljiv, ko smo srečni in obratno, naš imunski sistem je še kako ranljiv, ko smo nesrečni! Torej poskrbimo, da bomo skozi življenje korakali čimbolj zadovoljno in mirno. Ker pa življenje ni postlano samo z rožicami, nam lahko v borbi z mikrobi priskočijo na pomoč tudi številni naravni pripravki. Npr. dobro naravno podporo imunskemu sistemu na dolge proge lahko najdemo v številnih adaptogenih kot so npr. ginseng, ganoderma, rožni koren in šisandra. Pomemben regulator imunskega sistema je tudi ameriški slamnik, pripravljen po receptu Alfreda Vogla. Nadalje je ključna za dobro odpornost celega telesa skrb za funkcionalno črevesno floro, s prebiotiki in probiotiki. Proti gripi in prehladu pa se lahko borimo tudi s številnimi naravnimi antimikrobnimi pripravki kot so ameriški slamnik, številna eterična olja (evkaliptus, cimet,…), začimbe in druga zelišča, pa tudi hrana. Več o številnih naravnih pripravkih in metodah za obvladovanje gripe in prehlada na naraven način si lahko prebere v knjižici Preverjene naravne rešitve- Adijo prehladi!
Tekst: Adriana Dolinar
Prijavite se na brezplačne nasvete in postanite del skupnosti A.Vogel
Okužbe dihal lahko povzročijo virusi in bakterije. Najbolj izstopajoči virusni okužbi dihal sta prehlad ter gripa in se le redko pojavita sočasno. Ob morebitnih zapletih sta lahko usodna oba.
Stabilen imunski sistem je temelj našega zdravja. Vendar s staranjem organizma in pešanjem nekaterih fizioloških funkcij slabi tudi njegovo delovanje.
Stres je postal neizogiben del sodobnega načina življenja in ga doživljamo skoraj vsi, ne glede na starost, poklic ali življenjske okoliščine
Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01 524 02 16 med delavniki od 8. - 16. ure.