Ko starši pri otroku ugotovimo, da ima vročino, je običajno naša prva reakcija zaskrbljenost. Razmišljamo, kaj vse bi lahko bilo narobe, hkrati pa si v mislih že slikamo možne logistične nevšečnosti. Otrok mora seveda ostati doma, mi pa v službo sporočiti, da nas v najboljšem primeru vsaj par dni ne bo. Vročina je namreč po pogostosti na prvem mestu med razlogi, da starši otroka pripeljemo k zdravniku in drugi najpogostejši razlog za sprejem v bolnišnico.
Vročina je telesna temperatura, ki je višja od določene vrednosti, ki se smatra za našo normalno telesno temperaturo. Ta je različna glede na starost, spol, čas dneva, telesno dejavnost, vpliv presnove ter mesto merjenja. Splošno sprejeto dejstvo je, da je normalna telesna temperatura pri otrocih tista pod 37,200C, izmerjena pod pazduho ter 37,50C, kadar jo merimo v ušesu. Ostali simptomi in znaki, ki se običajno pojavijo ob vročini, so še toplejša koža, tresenje in mrazenje, potenje, otrok je utrujen in nima veselja do igre.
Za otroke je najbolj priporočljivo merjenje temperature z elektronskim termometrom pod pazduho ali z infrardečim termometrom v ušesu ali na čelu. Pred časom so otrokom velikokrat merili temperaturo rektalno (v danki), kar pa se pri predšolskih otrocih sedaj odsvetuje, saj je ta način merjenja invaziven in povzroča že tako nejevoljnemu bolnemu otroku stres in nelagodje.
Vročino pogosto krivično obsojamo samo z negativne plati in se premalo zavedamo njenih pozitivnih učinkov. Vročina je namreč fiziološki mehanizem, ki pospeši imunske procese in nam tako pomaga pozdraviti okužbo. Kadar otroku prezgodaj dajemo zdravila za zniževanje temperature, lahko zaradi tega prepozno prepoznamo vzrok bolezni in je zato tudi ne zdravimo pravilno. Pediatri priporočajo zniževanje telesne temperatuje šele, ko ta naraste nad 38,50C. Če pa otrok vročino dobro prenaša, lahko z zniževanjem temperature počakamo, saj pogosto vročina pade sama.
K zdravniku moramo, kadar telesna temperatura otroku zelo na hitro naraste nad 390C, kadar opažamo, da je zelo zmeden ali pa se ne odziva. Tudi če težko ali zelo pospešeno diha, je bled in pretirano zaspan, je nujen takojšen obisk pri zdravniku. Enako ravnamo tudi pri otrocih, ki so mlajši od 3 mesecev in imajo vročino nad 380C, ter če gre za kombinacije simptomov, kot so vročina in pojav izpuščaja, vročina z bolečinami v ušesu ali bolečina ob uriniranju. Tudi pri ponovnem porastu temperature potem, ko je ta že padla, peljimo otoka k zdravniku.
Prvo pravilo je, da lahko sami zdravimo enostavna vročinska stanja doma največ 3 dni. Otroku pogosto ponujajmo tekočino, da ne bi dehidriral. Dojenčke naj mamice večkrat podojijo, malo starejšim ponudimo, kar jim tekne, najbolje pa vodo, čaj, juho ali kompot. Poskrbeti moramo, da je otrok oblečen v zračna in lahka bombažna oblačila, ki jih pogosto menjavamo, če se poti. Temperatura sobe naj ne bo previsoka (najbolje med 20 – 220C). Otroku lahko pripravimo 10-minutno mlačno kopel s temperaturo vode približno 360C, ki jo počasi znižujemo za par stopinj, tako da po lončkih dolivamo mrzlo vodo. Na podoben način deluje fizikalno hlajenje, če otroka le prebrišemo z mlačno vodo (29 – 320C) in mu na čelu pustimo obkladek.
Ko se odločimo za zniževanje telesne temperature z zdravili, je na prvem mestu dajanje paracetamola v obliki sirupa in sicer glede na telesno težo otroka (približno 10mg/kg telesne teže). Kadar otrok bruha, so primernejša oblika svečke s paracetamolom. Če paracetamol ni učinkovit, je antipiretik druge izbire za otroke ibuprofen, ki ga prav tako dobimo v lekarni v obliki sirupa.
Od homeopatskih zdravil sta najbolj splošno uporabni zdravili Aconit in Belladona. Aconit dajemo čimprej in sicer ob pojavu vročine, ki se pojavi nenadno, ko je bil otrok na mrzlem, suhem vetru. Belladona je primerno zdravilo, kadar gre za žarečo vročino, ko je otrok v lica in ušesa živo rdeč.
Strah vseh staršev so vročinski krči, ki se najverjetneje pojavijo zaradi nezmožnosti prilagoditve otrokovih še nezrelih možganov na hiter porast telesne temperature. Če se to zgodi, poskrbimo kar se da mirno za otroka tako, da ga damo v bočni položaj in poskrbimo, da ima prosto dihalno pot. Zavijemo ga lahko v mlačno rjuho ali ga prebrišemo z mlačno krpo. Rektalno mu damo antipiretik za znižanje temperature ter ga odpeljemo k zdravniku. V primerih, ko je otrok že imel vročinske krče, imajo starši doma zdravilo, ki ga v takih primerih iztisnejo otroku v črevo.
In še dobronameren praktičen nasvet: ponoči otroka samo zaradi zniževanja vročine ne zbujajmo, če spi. Seveda pa spremljajmo njegovo stanje.
Rebeka Koželj, mag.farm.
Oglejte si še:
Prijavite se na brezplačne nasvete in postanite del skupnosti A.Vogel
Ob težavah, kot so kašelj, nahod, sinuzitis in kihanje pogosto pomislimo na prehlad ali alergijo na cvetni prah. Vendar pa težave lahko povzročajo tudi spore gliv, ki so v našem okolju zelo pogoste.
Zima nam že počasi maha v slovo in tudi z naših krožnikov se poslavlja slabo prebavljiva in težka hrana. Zato moramo biti v tem obdobju še toliko pozornejši na izbor živil.
V razcvetu pomladi so tudi simptomi senenega nahoda najbolj izraženi. Tako se mnogo ljudi, ki trpijo za alergijskim rinitisom, rado jezi nad naravo. Pa vendar je prav ta tista, ki zna najbolje pomagati, če le znamo prisluhniti njenim nasvetom …
Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01 524 02 16 med delavniki od 8. - 16. ure.