Več stresa, več prehladov in gripe!

Z nastopom hladnih mesecev ne pritisne na nas le mraz, ampak pogosto tudi stres! Ta pa dokazano povečuje dovzetnost za okužbe z mikrobi. Preberite, kako vam ob tem lahko pomaga ehinaceja ...

Jesen mnogim prinaša več stresa

Imunski sistem se je sicer tekom toplih mesecev okrepil, a jesen mu že prinaša nove preizkušnje. Izzivajo ga npr. nova, zahtevnejša snov v šoli, višji plani za prodajo v službi ... pa še vse več mraza, pomanjkanja časa, spanja, sprostitve, dnevne svetlobe, gibanja na prostem, vse manj sveže domače hrane itd. Ko zaradi kopičenja stresa imunski sistem prične pokati po šivih, do prehlada ali gripe ni več daleč.

Kako stres vpliva na nas?

Raziskovalci že dolgo vedo, da je stres (npr. strah, žalost, skrb ...) direktno povezan z vsemi celicami našega telesa. Zanimiva za naše zavedanje, kako močno na nas vpliva stres, pa je tudi naslednja ugotovitev. Znanstveniki pod okriljem INSCOM –a (organizacije znotraj Ameriške vojske in Agencije za nacionalno varnost) so že leta 1993 ugotovili, da čustva neposredno vplivajo na vse celice našega telesa. Še več, naša čustva vplivajo na naše celice, tudi ko so te zunaj našega telesa! Levkocite - bele krvničke, so v študiji odvzeli iz ustne votline prostovoljca in jih shranili v posebne tube, na katere so priključili detektor emocije (oz. detektor laži). Prostovoljca, ki je daroval levkocite, so v ločeni sobi izpostavili filmu z nasilno vsebino – boj in ubijanje. Ob tem je detektor emocije, priključen na celice, zabeležil izredno vznemirjenje v belih krvničkah. Zanimivo pa je še to, da so ob ponavljanju testa vznemirjanje v izoliranih celicah beležili ne glede na to, koliko kilometrov deleč je bil lastnik celic. To je dokaz, da je vsaka celica našega telesa z našimi emocijami povezana tudi energetsko! Kar pomeni, da naše počutje tudi neposredno vpliva na naše celice.

Kakšen je naš odnos do stresa?

Znano je, da je stres, ki traja kratek čas, koristen. Če postane kroničen oz. neobvladljiv, pa to lahko načne naše zdravje bolj, kot si mislimo.

V tem smislu so razveseljive tudi naslednje ugotovitve. Kako bo stres vplival na nas, je v veliki meri odvisno prav od nas! Obsežne multidisciplinarne raziskave npr. razkrivajo, da je od našega psihičnega odziva na stres in našega dojemanja stresa odvisno, kakšna bo naša dovzetnost za obolenja. V knjigi Healing Brain: A Scientific Reader; R. Lloyd, lahko preberete dokaze o tem, kako lahko naše misli in občutja pozitivno ali pa negativno vplivajo dejansko na vse bolezni, od gripe pa do raka! Naši imunski, nevroendokrini in živčni sistemi se namreč odzivajo na impulze iz možganov in psihe. Tako naj bi strah, depresija, jeza, skrb in ostala negativna čustva zavirala delovanje imunskega sistema. Obvladovanje in umirjanje stresa pa naj bi, nasprotno, olajšalo delo imunskemu sistemu. Kot je ugotovil tudi Norman Cousins, avtor knjige Anatomija bolezni (Anatomy of an Illness), obvladovanje stresa med drugim spodbuja sproščanje interlevkinov, snovi imunskega sistema, ki aktivirajo celice ubijalke. To so celice imunskega sistema, pomembne npr. za uničevanje virusno okuženih ali rakavih celic. Prav tako se z umirjanjem stresa zmanjša tudi izločanje stresnih hormonov, ki zavirajo delovanje imunskega sistema. Še več, ko se stres umiri, se tudi več smejimo. Dobra volja in smeh pa naj bi prav tako krepila imunski sistem in celo delovala protibolečinsko. V raziskavi, objavljeni v reviji Holistična nega (Journal of Holistic Nursing), so razkrili, da so imeli pacienti, ki so bili po operaciji »deležni doze humorja«, manjšo potrebo po protibolečinskih sredstvih kako tisti, ki takšne sproščujoče smejalne terapije niso bili deležni.

Ob stresu se lahko zaščitimo z ehinacejo

Seveda se bo potencialnim obolenjem, pa naj si bodo to prehlad/gripa ali pa katera od hujših težav, najbolje izogniti z obvladovanjem stresa. A ker se pogosto znajdemo v situacijah, ko si ne moremo še vzeti dopusta in se spočiti ali iti pravočasno spat .... lahko imunskemu sistemu (posebej še če vemo, da v mrzlih mesecih pogosto zbolimo ...) priskočimo na pomoč tudi z preventivnim jemanjem ehinaceje (npr. A. Vogel Echinaforce duo).

Ehinaceja, pridelana po recepturi Alfreda Vogla (alkoholna tinktura cele na biološki način pridelane rastline), namreč dokazano pomaga varovati pred prehladom in gripo. Takšen pripravek naš imunski sistem uravnava, kar pomeni, da preburno reagirajočega umiri, prešibkega pa spodbudi.

Ker je v času stresa naš imunski sistem oslabljen, nas torej lahko preventivno jemanje ehinaceje pomaga ščititi pred virusi prehlada ali gripe. Ehinaceja namreč med drugim aktivira in poveča število belih krvničk (limfocite, makrofage), kar nam omogoči učinkovito obrambo pred virusi prehlada ali gripe.

Še več, preventivno jemanje ehinaceje močno vpliva tudi na zmanjšanje (za 50 %) ponavljanja in poslabšanja okužb dihal (Echinacea reduces the risk of recurrent respiratory tract infections and complications. Schapowal A. et al., 2015). Kar je posebej zanimivo za vse, ki se jim ob povečanem stresu v hladnih mesecih vnetja dihal rada ponavljajo ali pa se zapletejo v hujša obolenje (npr. v bronhitis, sinuzitis, vnetje srednjega ušesa ...).

Za dolgoročno podporo imunskemu sistemu (npr. v mrzlih mesecih) se priporoča neprekinjeno jemanje ehinaceje (npr. A. Vogel Echinaforce) v odmerku za preventivo in sicer v obdobju 8 tednov. Potem naredimo nekaj dni pavze in preventivno kuro po potrebi ponovimo. Seveda z jemanjem ehinaceje nadaljujemo tudi, če slučajno v tem času zbolimo. Potrebno je v tem primeru odmerek le ustrezno prilagoditi iz preventive na zdravljenje.

Besedilo: Adriana Dolinar