Naj se maščob bojimo ali veselimo?

Maščobe

Pred več kot trideset leti se je smatralo, da so maščobe krive za debelost in za številna obolenja, predvsem na srcu in ožilju. Večina ljudi se jih zaradi takšnega slabega glasu izogiba še danes. A počasi se jih slab glas otresa, saj vse več ljudi spoznava blagodejne lastnosti naravnih, industrijsko nepredelanih maščob. Potrebno je le poznati razliko med dobrimi in slabimi maščobami.

Maščobe ob razgradnji razpadejo na maščobne kisline. Delimo jih v nasičene in nenasičene maščobne kisline. Nasičene maščobe so v trdem stanju, največ jih najdemo v maščobah živalskega izvora (v mesu, mesnih izdelkih, svinjski masti, ocvirkih, mleku, jajcih in tudi v maslu) so pa tudi rastlinskega izvora, kot sta npr. kokosova in palmina maščoba. Nenasičene maščobne kisline so v tekočem stanju, najdemo jih predvsem v oljih rastlinskega izvora in v morskih ribah, morskih algah.

Maščobe nujno potrebujemo tako za zgradbo kot za presnovo in za številne druge funkcije. Maščobe so npr. sestavni del celične membrane, shranjujejo energijo, tvorijo zaščitni lipidni plašč kože, so del zaščitnih ovojnic notranjih organov, so topilo za pomembne v maščobah topne vitamine A,D,E in K, iz njih se tvorijo številni hormoni, pomagajo pa nam celo pri duhovni rasti.

Esencialne maščobne kisline

Maščobe, ki jih telo ne more samo sintetizirati, so za nas še posebej pomembne. To so esencialne večkrat nenasičene maščobne kisline, ki jih moramo zaužiti v pravem razmerju s hrano. Kadar teh maščob v našem telesu ni dovolj, se pojavijo številne zdravstvene težave od suhe kože, suhih sluznic, poškodb ožilja (pojav goste krvi, infarkta,…), do številnih vnetij (npr. revmatoidni artritis, psoriaza,…), diabetesa, astme, alergij, motenj razpoloženja (depresij, tudi poporodne depresije, agresij, nasilja, samomorov, ubojev,…), raka in celo zavrtja duhovne rasti človeka!

Poleg zdravega načina življenja moramo tako paziti tudi na ustrezen vnos koristnih maščob. Esencialne večkrat nenasičene maščobne kisline moramo zato redno vnašati v pravem razmerju s hrano. Poznamo dve glavni skupini esencialnih maščob: omega 3 in omega 6 maščobne kisline. Razmerje, ki je dobro za nas, variira po mnenju raziskovalcev glede na naše potrebe. Prehrana sodobnega človeka velikokrat vsebuje tudi zelo škodljivo razmerje omega 6 proti omega 3 maščobnih kislih (m.k)., ki znaša 30:1 . Kadar je vsebnost omega 6 m.k. previsoka, v telesu nastaja preveč vnetnih maščob oz. snovi z vnetnim delovanjem - prostaglandinov tipa II. . Če je teh preveč, omega 3 maščobne kisline ne morejo učinkovito izklapljati vnetja. Iz omega 3 m.k. se namreč v telesu tvorijo protivnetne maščobe oz. prostaglandini tipa III., ki vnetja zavirajo. Razmerje omega 6: omega 3 naj bi variiralo od 1:1 pa nekje do 10:1 (idealno razmerje naj bi bilo 2 do 3:1). Ob določenih hujših obolenjih, večjih športnih aktivnostih, pa naj bi bilo omega 3 m.k. še več v primerjavi z omega 6 m.k.

Večinoma nam torej zaradi sodobnega načina prehrane Omega 6 maščobnih kislin (linolna kislina (LA), arahidonska kislina (AA), gama-linolenska kislina (GLA), dihomo-gama-linolenska kislina (DGLA) , dokozatetraenojska kislina (DTA), dokozapentaenojska kislina (omega6) (DPA) ) ne primanjkuje. Najdemo jih v nerafiniranih, hladno stiskanih oljih iz koruze, sončnic, oljne repice, sezama… in v številnih že pripravljenih jedeh, ki ta olja vsebujejo. Segrevanje omega 6 m.k. uničuje.

Težava je torej večinoma v premajhnem zaužitju omega 3 maščobnih kislin (alfa-linolenska kislina (ALA), eikozapentaenojska kislina (EPA), dokozaheksaenojska kislina (DHA), dokozapentaenojska kislina (omega3) (DPA) ). ALA najdemo v rastlinskem viru- npr. v olju ali semenih lana, orehov, konoplje, pšenice, buč, soje, ogrščice itd. Tiste za zdravje najbolj pomembne omega 3 m.k., imenovane tudi »tri sestre«, - DHA, EPA, DPA, pa so na voljo predvsem v ribjem olju in mesu mastnih rib (losos, skuša, sardine, ostrige, tuna, polenovka … nekaj jih je tudi v postrveh), nekaj pa tudi v morskih algah. DHA pa se nahaja tudi v jajcih. Teh živil pa je v prehrani sodobnega človeka večinoma premalo.

Visok CRP – znak pomanjkanja omega 3 maščobnih kislin

Kadar nam omega maščobnih kislin primanjkuje, je CRP ob preiskavi krvi povišan. CRP- C reaktivni protein, je pokazatelj vnetja. Vnetje pa je v telesu lahko prisotno, kadar je telo zakisano, zastrupljeno bodisi zaradi neustrezne prehrane (preveč predelanih, rafiniranih živil, sladkorja, mesa, škodljivih maščob), preveč stresa, premalo gibanja itd., skratka zaradi napačnega načina življenja posameznika. Vnetje pa je pojav, ki spremlja mnoga sodobna obolenja (revmatoidni artritis, srčno-žilna obolenja itd.). Torej po zaužitju nekakovostnega obroka s premalo omega 3 maščobnih kislin se lahko pojavi vnetje z dvigom CRP-ja neposredno po zaužitju takšnega obroka, kajti telo se na neustrezno hrano lahko odzove z obrambno reakcijo, kot jo npr. poznamo pri alergiji. To čutimo kot otekanje, bolečino in rdečino. Torej, če je v prehrani dovolj omega 3 m.k. nas to varuje pred vnetji.

Omega 3 maščobne kisline

ALA in tri sestre (DHA, EPA, DPA) so torej za optimalno zdravje nujno potrebne. Po mnenju dr. Budwigove brez esencialnih omega maščobnih kislin ne moremo sprejemati kisika iz zraka, okrnjeni so številni presnovni procesi, komunikacija med celicami, pojavijo se številna vnetja,…. ne moremo pa med drugim tudi sprejemati, transportirati in skladiščiti sončne energije, ki je, kot pravi Budwigova, nujna tudi za ustrezen duhovni razvoj človeka.

EPA - eikozapentaenojska kislina je t.i. funkcionalna maščobna kislina. V telesu se presnavlja v prostaglandin tipa III. in najmočneje zavira vnetja in s tem odpravlja tudi bolečine (npr. pri revmatoidnem artritisu). Poleg tega pa tudi skrbi za izboljšanje razpoloženja in jo uporabljajo kot naravni antidepresiv, ki utegne celo prekašati delovanje sinteznih antidepresivov.

DHA - dokozaheksaenojska kislina je predvsem m.k., ki ima funkcijo graditelja. Najdemo jo večinoma v možganih, retini, spermijih, adrenalnih žlezah. Možgani npr. so dobesedno izgrajeni iz nje. Zato je ta m.k. nujno potrebna v nosečnosti, v obdobju dojenja in kot dodatek k hrani otrok, ki se ne dojijo. Potrebna je skratka v celotnem obdobju odraščanja otroka. DHA pa skrbi tudi za dvig nivoja serotonina. Pomanjkanje pri otroku se lahko kaže kot slab vid, slaba koncentracija, slaba sposobnost učenja, hiperaktivnost, agresija, depresija,… Pomanjkanje DHA lahko pri materi zaradi večje potrebe otroka med nosečnostjo in ob dojenju izzove poporodno depresijo. DHA je namreč nujna za delovanje možganov, za delovanje celičnih membran, za prenos impulzov med živčnimi celicami. Pomanjkanje DHA pomeni prekinjanje komunikacije med živčnimi celicami! Posledice pomanjkanja DHA je lahko tudi demenca.

DPA - dokozapentaenojska kislina običajno manjka v večini prehranskih dodatkov z omega 3 m.k., tudi v vseh ribah ni prisotna. Idealno razmerje vseh treh bomo našli v lososu ali olju tjulnov (hrana Eskimov). Vsebuje pa ga tudi materino mleko. Več, ko je v prehrani DPA, manjše je tveganje za razvoj srčno žilnih obolenj. Je namreč zelo učinkovita v redčenju krvi oz. deluje proti strjevanju trombocitov in med drugim pomaga celiti lezije na ožilju. Preprečuje in pomaga tudi zdravit rakai. Posebnost DPA je tudi v tem, da je zelo fleksibilna, lahko se presnovi v EPA ali v DHA.

Za zagotavljanje vsaj minimalnih količin teh koristnih maščob naj bi jih zaužili ca. 7 g na teden (3-5 obrokov ribe na teden). Ob povečani potrebi pa je dobro uživati tudi kakovostne prehranske dodatke iz ribjega olja. Pazite le, da izbirate ribe in dopolnila, ki so minimalno obremenjeni s težkimi kovinami. Če se prehranjujete le z nemesno hrano, poskrbite za večji vnos ALA m.k..

ALA- alfa-linolenska kislina, ki jo najdemo v rastlinah, se v telesu človeka sicer lahko presnavlja v EPA in DHA, a je presnova omejena. Če se torej prehranjujete vegetarijansko in potrebe po omega 3 m.k. zagotavljate le skozi rastlinski vir, poskrbite, da boste redno dnevno uživali vsaj ca. 2 čajni žlički ustreznega olja (pšeničnega, konopljinega, lanenega,..) ali npr. 1 žlico sveže zmletih lanenih semen, konopljinih semen itd. Ostale esencialne omega 3 m.k. DHA, EPA, DPA pa zaužijte skozi prehranske dodatke, npr. iz morskih alg.

Niso vse maščobe dobre – trans maščobne kisline (TFA)

To, zaradi česar so maščobe pristale na slabem glasu, je posledica predvsem industrijskega napredka, ki je prej koristne maščobe v procesu predelave spremenil v nekoristne in celo zdravju škodljive. To, da je industrija ustvarila »stabilne« maščobe, je bilo seveda »nujno«, pravi industrija, da so lahko maščobe polno izkoristili, jim ustavili oksidacijo, jih lažje transportirali in shranjevali vrsto let na prodajnih policah, ne da bi se ob tem pokvarile. Kaj pa so s tem dobrim maščobam v resnici storili?

Z rafiniranjem so maščobam odvzeli življenjski potencial in jih naredili mrtve. Z segrevanjem pri visoki temperaturi in dodajanjem vodika (hidrogenacijo), da bi iz olja dobili trdo maščobo (npr. margerino), so ustvarili trans maščobne kisline - TFA. S hidrogenacijo se je struktura nenasičene maščobne kisline spremenila in je postala podobna kemijski konfiguraciji nasičenih maščob.

TFA je v predelani hrani lahko celo do 75 % . S segrevanjem maščob, ki vsebujejo trans m.k., nastajajo nove trans m.k., obstoječe pa se spreminjajo v snov, podobno polimerom v plastiki. Takšne maščobe telo težko prebavi, dojema jih kot tujek, jih izolira in skladišči v tkivih,… zato ni čudno, da so izolirane m.k. našli v tkivih, kjer jih sicer ni; v mišični celici ob revmatoidnem artritisu, v srčni mišici ob infarktu, v rakavi celici itd.. TFA se ustvarjajo tudi ob segrevanju, praženju,… hladno stiskanih olj, bogatih z neneasičenimi, dobrimi m.k..

TFA imajo dokazano katastrofalen učinek na naše telo in duha. Znanstveniki ugotavljajo, da je njihov škodljiv učinek na zdravje hujši od domnevno neugodnega učinka nasičenih maščob, kot je npr. svinjska mast.

TFA motijo presnovo dobrih maščob, dvigujejo nivo slabega holesterola in znižajo nivo dobrega holesterola, dvignejo nivo trigliceridov, poškodujejo stene žil, gostijo kri, povečajo lepljenje trombocitov, … so toksične za celično membrano. Celica npr. postane ob uživanju hrane, polne TFA, nenormalno prepustna in izrojena. To vodi v primanjkljaj vitaminov in mineralov. TFA onemogočajo sprejem kisika iz vdihanega zraka, motijo sprejem energije iz sončne svetlobe itd..TFA dokazano večajo tveganje obolevnosti za rakom, diabetesom in srčnimi obolenji.

TFA najdete v rafiniranih oljih, delno hidrogeniziranih in hidrogeniziranih maščobah, margarini, paštetah, pekovskih pecivih, krekerjih, ocvrtih jedeh (pommes frites, čips, kokice,…), v hitro pripravljenih jedeh, keksih, v vseh izdelkih, ki vsebujejo koruzno ali sončnično olje (ki seveda ni biološko pridelano, hladno stiskano, nerafinirano) itd.

V korist zdravju torej toplo priporočam uživanje koristnih maščob, ter predvsem izogibanje trans maščobnim kislinam, če se le da. Dober zgled vpliva prehrane na zdravstveno stanje ljudi nam je lahko Amerika. Tam dnevno zaužijejo visoke količine TFA maščob, kar je nedvomno prispevalo tudi k visoki prizadetosti prebivalstva s civilizacijskimi obolenji sodobnega človeka (srčno žilna obolenja, diabetes, rak itd.).

Tekst: Adriana Dolinar