Vitamin C – nedvomno blagodejen, toda ali gredo zasluge naravnemu ali sinteznemu?

Zakaj je vitamin C tako pomemben za človeka?

Za razliko od številnih živali, človek ne more sam proizvajati vitamina C, niti ga ne more skladiščiti. Vsak višek vitamina C se takoj izloči iz telesa. Dokaz za to so bili npr. v preteklosti pomorščaki, ki so na dolgih popotovanjih brez svežega sadja in zelenjave zaradi pomanjkanja vitamina C v nekaj mesecih razvili skorbut. Ta se je razvil, ker je zaradi pomanjkanja vitamina C in posledično kolagena oslabelo vezivno, kostno in žilno tkivo. Pomorščaki so zaradi tega imeli krvaveče dlesni, izpadali so jim zobje, bili so utrujeni, trpeli so za vnetjem sklepov, visoko vročino, infekcijami dihal, anemijo … umirali pa so zaradi odpovedi srca. Ko so pomorščaki na svoje palube natovorili dovolj citrusov ali kislega zelja za čas plovbe, pa se skorbut ni več pojavil. Citrusi in kislo zelje sta namreč bogata vira vitamina C.

Torej kot se lahko naučimo iz zgodovine, moramo v vodi topen vitamin C redno uživati, da ne pride do pomanjkanja. Kakšni so znaki pomanjkanja vitamina C in koliko vitamina C je dovolj, da ostanemo zdravi, si lahko preberete tudi v članku Vitamin C v službi zdravja.

Kako vse nam vitamin C lahko pomaga?

Kadar vitamina C zaužijemo dovolj, to nedvomno blagodejno vpliva na naše zdravje, pa s tem ne mislimo le na preprečevanje skorbuta. Vitamin C nam npr. lahko pomaga še…

• Krepiti imunski sistem ter lajšati prehlade. Znano je, da imunske celice razpolagajo z večjimi količinami tega vitamina in tudi, da vitamin C stimulira nastajanje in delovanje belih krvničk.
• Upočasnjevati staranje kože, ker je med drugim nujen za ohranjanje bolj vlažne kože, ki zato tudi dlje časa ostaja brez gub.
• Varovati naše srce in ožilje, ker so ugotovili, da je nizek nivo tega vitamina eden od pomembnih dejavnikov za nastanek srčno-žilnih obolenj (Plasma vitamin C concentrations predict risk of incident stroke over 10 y in 20 649 participants of the European Prospective Investigation into Cancer Norfolk prospective population study. Myint PK e tal, 2008).
• Zniževati previsok krvni pritisk.
• V boju z osteoporozo, ker vitamin C izboljša absorbcijo kalcija.
• V boju z astmo, ker so ugotovili, da imajo ljudje z astmo nizke vrednosti vitamina C.
• V boju z artritisom, ker vitamin C deluje kot antioksidant in omogoča tvorbo kolagena.
• V boju z diabetesom, ker so ugotovili, da je eden poglavitnih dejavnikov diabetesa tudi nizek nivo vitamina C. Vitamin C naj bi pomagal v presnovi inzulina in glukoze.
• Čistiti kri toksičnega svinca. Z njim imajo npr. veliko težav otroci, ki odraščajo v večjih mestih. Intoksikacija s svincem namreč povzroča nenormalno rast in razvoj, motnje obnašanja in učenja. Pri odraslih pa lahko povzroči poškodbe ledvic in dvig krvnega pritiska.
• Preprečevati ledvične in žolčne kamne, ker naj bi jih vitamin C pomagal raztapljati, preden bi ti utegnili postati problem.
• Preprečevati Alzheimerjevo bolezen, ker naj bi bil vitamin C v duetu z vitaminom E pomemben v varovanju možganov pred poškodbami, ki vodijo do te in podobnih degenerativnih stanj.

Toda ali bomo teh učinkov deležni z naravnim ali s sinteznim vitaminom C?

Glede uživanja vitamina C je že Alfred Vogel zapisal, da se sintezni vitamin C ali askorbinska kislina ne more kosati z naravnimi različicami. Zato je priporočal uživanje le naravnih oblik vitamina C, kot so npr. šipkove, češminove, rakitovčeve jagode (pri nas so slednje na voljo tudi v obliki soka Dr. Steinberger - Sok rakitovca… ali pa kislo zelje. Da bi vitamin C lahko učinkovito nadomeščali na naraven način tudi v času zime, ko nimamo na voljo veliko naravnih virov, je Vogel razvil tudi žvečljive tablete Bio-C. Te poleg karibske češnje vsebujejo še prah iz soka rakitovca, šipka, črnega ribeza in limone. Dobri viri vitamina C so še jagode, camu camu, aronija, citrusi, papaja, kivi, limone, melone, brokoli, paradižnik, cvetača, brstični ohrovt, blitva, špinača, peteršilj, smrekovi vršički itd.

Podobno kot Vogel tudi mnogi raziskovalci danes opozarjajo, da kljub uveljavljenemu prepričanju sintezni vitamin C ali askorbinska kislina ni isto kot naravni vitamin C. Askorbinska kislina ni produkt narave, naredi jo lahko le človek v laboratoriju in to kot nepopolno različico naravnega vitamina C. Askorbinska kislina je namreč le ena od sestavin vitamina C, ki ga najdemo v naravni obliki. Poleg nje naravni vitamin C vsebuje še številne pomembne snovi, kot so rutin, bioflavonoidi, askorbinogen, encime, kot so tirozinaze itd. Vse to pa vitaminu C ob zaužitju pomaga pri vsrkavanju v telo in pri njegovem učinkovitem delovanju v telesu.

Askorbinsko kislino telo ob zaužitju zato ne more v popolnosti uporabiti. Čeprav se še tako trudi primanjkljaj ostalih snovi (pomembnih za presnovo v telesu) posrkati iz telesnih rezerv, jo lahko velikokrat, brez da bi jo dodobra uporabilo, izloči z urinom. Dobra primerjava za askorbinsko kislino je npr. bela moka, ki ni popolno živilo, temveč beli ostanek pšenice, osiromašen pomembnih vitalnih snovi. Da bi se lahko prebavila in presnovila v telesu, povzroča kup preglavic, vključno z izčrpavanjem zalog kalcija.

Za uživanje sintezne oblike vitamina C, ki je običajno produkt kemične obdelave koruze ali riža, raziskovalci ugotavljajo še, da lahko telesu celo povzroča težave. Npr. askorbinska kislina se v prehrambeni industriji (torej v živilih, kot so sokovi, kompoti …) nemalokrat uporablja tudi kot konzervans, ker uspešno uničuje patogene mikrobe. To sicer živilo varuje pred kvarjenjem, nam pa lahko povzroči kup preglavic. Torej, ko to obliko vitamina C zaužijemo mi (bodisi kot prehranski dodatek ali v kompotu, soku …), lahko povzročimo poškodbe v ravnovesju črevesne flore. Askorbinska kislina, podobno kot sintezni antibiotiki, namreč ne loči med dobrimi in slabimi mikrobi. Ker je tudi ca. 10-krat bolj kisla od pravega, naravnega vitamina C, lahko povzroči še draženje želodčne sluznice in izgubo kalcija iz kosti, ki se od tu črpa za nevtraliziranje presežka telesnih kislin. Pri občutljivih posameznikih pa oralno uživanje askorbinske kisline lahko vodi tudi v nastanek ledvičnih kamnov.

Kljub vsemu pa nekateri raziskovalci menijo, da je ta sintezna oblika vitamina C lahko koristna, ko gre za drugačen način vnosa v telo. Ko govorimo o injekcijah velikih količin askorbinske kisline v vensko kri ali jemanje na liposome vezano veliko količino askorbinske kisline (V »maščobnih mehurčkih« vezana askorbinska kislina se lažje vsrka v telo. Liposomi se namreč ob dotiku s celico zlijejo z njo in vanjo prenesejo vsebino), menijo, da ne moremo zanemariti dobrodejnih učinkov te različice vitamina C. Ta način dajanja askorbinske kisline v velikih količinah bolnikom, ki ga nujno potrebujejo, danes v konvencionalni medicini sicer ni uveljavljen, pa čeprav bi od njega mnogi, kot kaže, lahko imeli koristi. Na ta način bi se npr. lahko hitro izboljšalo hudo pomanjkanje tvorbe kolagena, od česar bi imeli koristi mnogi in sicer tako tisti s strijami, kot tisti, ki bolehajo za srčno-žilnimi obolenji ali rakom, navaja v svojih raziskavah Dr. W. J. McCormic ("The Pioneering Work of William J. McCormick, MD"). Ta zdravnik je že davno nazaj ugotovil tudi, da poleg dejstva, da je vitamin C pomemben za tvorbo kolagena, ima tudi nekatere druge, v medicini še vedno ne priznane blagodejne učinke. Zdravnik je namreč z visokimi odmerki askorbinske kisline v vensko žilo ozdravil na tisoče primerov polio infekcij, diabetesa, raka itd.

Pri tem opozarja še, da je presnova askorbinske kisline drugačna, če jo zaužijemo ali pa jo dobimo direktno v žilo ali mišico. Glede uporab sinteznega ali naravnega vitamina C pa v svojih raziskavah še navaja, da lahko hudo pomanjkanje vitamina C v parih urah pozdravimo z visokimi dozami askorbinske kisline v obliki injekcij v vensko ožilje ali mišice. Po takšni terapiji pa naj bi posameznik nivo vitamina C naprej zlahka vzdrževal z oralnim jemanjem naravnih oblik vitamina C.

Torej ni vse črno belo. Kot kaže, lahko dobrodejno delujeta obe obliki vitamina C. Zato bi bilo dobro v prihodnje več pozornosti nameniti tudi raziskovanju učinkov različnih načinov vnosa vitamina C v telo, da bomo od obeh oblik vitamina C lahko imeli kar največ koristi.

Besedilo: Adriana Dolinar