Zvini

Zvin je poškodba ene ali več vezi (težave z mišicami in sklepi) v sklepu. Vez se nategne, pri hujši poškodbi pa se raztrga drobno tkivo v vezivu. Če se vezi popolnoma pretrgajo, ne govorimo več o zvinu.

Zvinimo si lahko katerikoli sklep v telesu, najpogosteje gleženj in zapestje. Pri poškodbi sklepa so lahko poškodovane tudi mišice (govorimo o nategu mišic), zato se izraza zvin in nateg pogosto uporabljata skupaj.

Če se sklep zaradi čezmerne obremenitve upogne bolj, kot bi se smel, govorimo o zvinu. Pri tem se vezi nategnejo do najvišje možne mere in poškodba nastane zaradi čezmernega natezanja notranje zgradbe vezi ali njihovega raztrganja.

• Gleženj si izvinimo, če je ta v nenaravni legi, ki je posledica padca ali zdrsa. Več o zvinu gležnja lahko preberete v naslednjem poglavju.
• Zvini v kolenu so pogosto povezani s poškodbami pri športu.
• Zvini v zapestju so lahko posledica čezmerne obremenitve ali ponavljajočih se gibov – na primer pri uporabi kladiva.

Glede na obseg poškodbe ločimo zvin na tri stopnje:

• Blagi zvin ̶  stopnja; vezi se raztegnejo, vendar se ne pretegnejo. Bolečina in oteklina nista hudi, vendar je zaradi ohlapnih vezi večja možnost ponovne poškodbe ¹.
• Zmerni zvin ̶   stopnja; vez se delno natrga, vidni sta oteklina in podplutba, prisotna je huda bolečina in omejena gibljivost v sklepu ¹.
• Hud zvin ̶   stopnja; vez se popolnoma pretrga. Vidna je oteklina, včasih tudi krvavitev pod kožo. Prisotna je huda bolečina in omejena gibljivost. Sklep je nestabilen ¹.

Nekateri ljudje so bolj nagnjeni k poškodbam sklepov, zaradi česar jim oslabijo sklepi. Vzrokov zanje je več.

• Oslabljene mišice in kite, ki obkrožajo sklep.
• Oslabljene ali ohlapne sklepne vezi.
• Nekateri ljudje imajo že ob rojstvu oslabljene sklepe, ker so mišice in vezi okrog njih ohlapne.
• Nekatere vrste obutve (na primer čevlji z visoko peto) so lahko vzrok zvina.
  
  

Tipični znaki zvina v kateremkoli sklepu v telesu so naslednji:

• Bolečina, ki je večja na eni strani sklepa kot na drugi.
• Omejeno gibanje sklepa.
• Zatečen sklep.
• Podplutbe na sklepu.

Huda oteklina ali nenormalna možnost gibanja poškodovanega sklepa pomeni, da je poškodba hujša kot samo zvin. Če opazite te znake ali če je bolečina neobvladljiva, je potrebno takoj poiskati zdravniško pomoč.

Zdravnik bo z diagnostičnimi preiskavami ugotovil, ali gre res za zvin.

• Rentgensko slikanje;S pomočjo rentgenske slike skozi poškodovani del telesa zdravnik spusti majhno količino rentgenskih žarkov, in preveri notranje strukture gležnja. Pregled je dober za preverjanje zlomov kosti, vendar pa iz teh slik ni mogoče razbrati poškodb mehkega tkiva, manjših zlomov ali pokov predvsem manjših kosti ².
• CT (računalniški tomograf);Radiološki diagnostični aparat s pomočjo posebne rentgenske cevi in volumske računalniške obdelave omogoča nastanek slik. Te predstavljajo tanke rezine preiskovanega dela telesa. CT-skener je zelo uporaben, saj veliko bolj detajlno prikaže sklep in obkrožujoče mehko tkivo ².
• Magnetna resonanca (MRI);MRI deluje s pomočjo elektromagnetnega valovanja in močnega magnetnega polja  ̶  proizvedeta podrobno sliko notranjih struktur. Ta tehnika postavljanja diagnoze je odlična za prikazovanje in pregledovanje mehkega tkiva ².

Najbolje je, če z zdravljenjem zvina začnemo takoj, saj bomo tako zmanjšali bolečino, omilili druge znake in tudi okrevanje bo manj boleče in hitrejše.

• Počivajte in prenehajte z dejavnostjo, ki je povzročila poškodbo.
• Za boleče dele sklepa uporabite hladne obloge.
• Če je le mogoče, naj prizadeti del telesa počiva v dvignjenem položaju.
• Če nimate hladilnih oblog, lahko uporabite zavitek zmrznjene zelenjave.
• Če boste s takim zdravljenjem nadaljevali še 48 ur po poškodbi, boste hitreje okrevali. S protibolečinskimi sredstvi (bodisi v obliki tablet ali krem oziroma gelov) lajšamo bolečine in preprečimo vnetja.
• Če dajete prednost zdravilom rastlinskega izvora, je za lajšanje bolečin pri zvinu primeren gel iz arnike, in sicer tako v akutni fazi kot tudi v fazi okrevanja. Prav tako bodo izginile tudi podplutbe, ki pogosto spremljajo tovrstne poškodbe.

Zvin oziroma prisotno bolečino zelo uspešno lahko lajšamo tudi z Atrogel gelom. Gre za zdravilo rastlinskega izvora, narejeno iz svežih cvetov arnike. Ti vsebujejo terpenoide, flavonoide, netoksične pirolizinske alkaloide, kofeinsko kislino in derivate, kumarine, maščobne kisline, eterično olje in druge sestavine. Za izolirane učinkovine cvetov arnike, predvsem seskviterpenske laktone, so ugotovili, da delujejo protivnetno (helenalin).

Posebnost zdravila Atrogel je, da je narejeno iz svežih cvetov arnike in ne iz posušenih, prav tako tudi ne iz drugih delov rastline. Cvetovi so nabrani, prebrani in predelani v gel v 24 urah po obiranju. Vsi poškodovani, uveli ali kakorkoli nepopolni cvetovi se ne uporabijo za izdelavo Atrogela.

Kako uporabljamo zdravilo Atrogel? Na boleči predel  ̶  zvin nanesemo dvakrat do trikrat dnevno približno 3 cm gela, ki ga ne rabimo vtirati. Za gel je značilno, da se ob nanosu ne svaljka in ne daje lepljivega otipa in prav tako ne povzroča lokalnega segrevanja. Atrogel uporabljamo do prenehanja simptomov.

Rehabilitacija je ključna pri procesu okrevanja po akutni poškodbi ali operaciji, vendar je pomembno, da jo vpeljemo postopoma. Tako sprva opravljamo razgibavanje brez obremenitve. Zelo blagodejno na zvin vpliva solna kopel, zato je dobro, da si jo pripravimo dnevno. Slana voda namreč zaradi večje gostote okončino razbremeni, hkrati pa blagodejno vpliva na zmanjšanje otekline. Med namakanjem opravljamo razgibalne vaje.

V nadaljevanju nogo postopno vedno bolj obremenimo, vse do obremenitve s celotno težo. Vedeti moramo, da so rehabilitacije sklepnih in obsklepnih poškodb dolgotrajne, povprečno trajajo šest tednov, zato moramo biti potrpežljivi.

Imobilizacija (ortoze ali bandažiranje) in vaje za stabilizacijo sklepa sta glavna ukrepa za preprečevanje oziroma zmanjšanje poškodb v prihodnosti.  Vaje krepijo celoten ligamentarni sistem in s tem tudi receptorje v našem telesu, saj gre za specifične ravnotežne in stabilizacijske vaje. Pozornost posvečamo receptorjem, ki so odgovorni za občutek položaja sklepa v prostoru.

Pri preprečitvi zvinov je pomembno ohranjanje dobre telesne pripravljenosti. Mišice, vezi in tetive tako ostajajo dovolj močne, da zmorejo večje napore brez poškodb. Ob preveliki telesni teži je priporočljivo hujšanje. Za preprečevanje ponavljajočih se zvinov pa je pomembna ojačitev mišic, ki sklep stabilizirajo.

Viri:

1. Zvin sklepa, Helena Dolinar Kante, Združenje zdravnikov družinske medicine, dostopno: 26.04.2024, https://www.zd-po.si/rysupsav/2020/10/Zvin-sklepa.pdf
2. Nadležni zvin gležnja, dostopno: 24.04.2024, https://vizita.si/kjevasboli/nadlezni-zvin-gleznja.html

Besedilo: Suzana Križ