Imunski sistem spada med najpomembnejše nosilce našega zdravja. Kljub svoji neopazni teži – 1,5 kg – je poleg živčnega sistema najbolj zapleteno omrežje v telesu. Temu sistemu, ki ni omejen na en sam organ, temveč deluje kot mobilna akcijska skupina, pravimo imunski sistem ali pogosto tudi lastni obrambni sistem telesa. Ščiti nas pred tujimi organizmi, kot so virusi in bakterije, in pred neuporabnimi celicami.
Dnevno smo izpostavljeni številnim povzročiteljem, proti katerim se imunski sistem učinkovito bori. Prvo zaščitno steno tvorita koža in sluznica. Obrambna funkcija se okrepi s tem, ko imunske celice tvorijo obrambne snovi v sluzi, slini in solzah (Imunglobulin A, lizocim in drugi). Če povzročitelj prodre skozi to prvo prepreko, stopi okrepljen specifični in nespecifični imunski sistem v akcijo.
Nespecifični imunski sistem je sestavljen iz različnih »fagocitov« (granulocitov in makrofagov) in služi kot hitra in odločilna prva obramba, ko tuji organizmi prodrejo zaščitno pregrado, na primer pri poškodbi kože. Pri tem fagociti uničijo povzročitelje in jih lizirajo (prebavijo) v celici. Nespecifični imunski sistem ni specifičen na enega povzročitelja, temveč nespecifično usmerjen proti različnim »vsiljivcem«.
Specifični del imunskega sistema je sestavljen iz specializiranih obrambnih celic. Te imajo nalogo, da uravnavajo imunski sistem. Sposobne so, da eliminirajo rakave in z virusi okužene celice. Prav tako so sposobne, da proizvajajo velike količine protiteles, specifičnih obrambnih snovi. V specifičnem imunskem sistemu pride v toku življenja do procesov prilagajanja, ki omogočajo močno ciljno imunsko reakcijo. Posebne spominske celice, ki lahko dosežejo 20 let starosti, omogočajo pri ponovnem kontaktu z istim povzročiteljem hitro in masivno samoobrambo. Na tem temelji načelo imunizacije.
Specifični in nespecifični del imunskega sistema sta mnogostranska in med seboj neločljivo povezana. Delujeta tesno skupaj.
Celularna obramba je sestavljena iz različnih obrambnih celic imunskega sistema. Te imunske celice delno proizvajajo obrambne faktorje in jih izločajo v telesne tekočine. Ti obrambni faktorji tvorijo humoralno obrambo: humoralen = deluje preko sokov.
V določenih primerih se obrambna funkcija imunskih celic ne usmeri več samo proti telesu tujemu tkivu, temveč tudi proti tistemu, ki je lastno telesu. Razvije se avtoimunska bolezen kot so npr. revmatoidni artritis, Hashimoto vnetje ščitnice in Morbus Bechterew.
A.Vogel priporoča:
Ameriški slamnik krepi telesu lasten obrambni mehanizem. Izboljšuje fagocitozno učinkovitost granulocitov in makrofagov ter aktivira različne dele nespecifičnega imunskega sistema. Tako lahko prepreči okužbe in prehlade ali oslabi njihov potek.
Različne druge rastline vsebujejo snovi, ki delujejo kot antibiotiki:
Alfred Vogel je najbolj preučeval ameriški slamnik in iz njegovih semen, ki jih je v rodno Švico prinesel od domorodnih ljudstev v Ameriki pričel izdelovati tudi zdravilo Echinaforce. Njegova posebnost je v tem, da vsebuje celo, svežo, ekološko vzgojeno rastlino. Prav zato Echinaforce učinkovito krepi imunski sistem, preprečuje obolenja in jih tudi zdravi. Na voljo je v obliki tablet in tinkture. V posebni različici s prijetnim okusom pomaranče je posebej prijazen tudi za otroke.
Uravnovešeno razpoloženje in smeh krepita imunski sistem. Ta vidik je v tempu sodobnega življenja vse bolj pomemben. Ne pozabimo tudi na lepe odnose. Ti so ključni za dobro počutje, posledično pa tudi za naš imunski sistem.
Redno zmerno gibanje ne požene v tek samo krvnega obtoka, temveč tudi imunski sistem. Priporočamo vsaj 3-krat tedensko 20 minut gibanja. Aktivnost pri pulzu 180 minus starost je idealna. Če si ob tem privoščimo vsaj en kratek sprehod na dan, nam bo telo hvaležno. V mladosti redko čutimo bolečine, po 40. letu pa se telo vse bolj oglaša, predvsem na račun premalo gibanja.
Če doslej niste imeli prav aktivnega življenja, pričnite polagoma. Ne prehitevajte časa in ne precenjujte moči svojega telesa. Poškodba je hitro tukaj!
Vitalne snovi, ki jih najdemo v zelenjavi in sadju, krepijo imunski sistem. Prav tako blagodejno nanj delujejo določeni elementi v sledovih in vitamini, kot sta cink in vitamin C. Ti so nepogrešljivi za optimalno delovanje belih krvničk. V nasprotju s tem pa poživila s škodljivim delovanjem, kot je nikotin, oslabijo obrambo telesa, zato se jim je priporočljivo izogniti. Že ena sama cigareta poveča dnevno potrebo po vitaminu C za dve tretjini! Če ste v primežu katere koli nezdrave odvisnosti, je čas v da svoje življenje povabite nekaj, kar vas res veseli. Ko vas posrka nova aktivnost, odvisnost lažje utone v spomin.
Predvsem pa poskrbite za zdravo prehrano, ki je za imunski sistem izjemnega pomena. Bolje kot hranimo svoje celice, boljšo zaščito nam te nudijo. Sadje, zelenjava, polnovredni ogljikovi hidrati, kakovostne beljakovine, zadosten vnos kakovostnih, nepredelanih maščob so ključni. Če potrebujete navdih, kako iz njih ustvarjati okusne jedi, pobrskajte med mnogimi recepti tukaj.
Ob kakovostni hrani je potrebno omeniti tudi kakovostno hidracijo. Ključna je voda, te spijte vsaj dva litra dnevno. Se sliši veliko? To je v resnici le osem kozarcev. To pa je gotovo bolj vzpodbudno! Najbolje je z vodo pričeti že vsak nov dan. Glavnino vode pa vsekakor spijte do nekje sredine popoldneva, da bo noč neprekinjena. Vsi ostali napitki, kot so čaj, kava, sokovi ipd., naj bodo dodatek. Marsikaj od naštetega namreč več vode odvzame kot je vnese v telo. Prav zato spijte tudi dovolj čiste vode.
Imunski sistem spada med organe, kjer se celice najhitreje trošijo in nastajajo nove. Povprečna življenjska doba bele krvničke je 10 dni. Poleg tega so celice imunskega sistema zelo aktivne. Tako izloča ena celica do 2000 imunoglobulinov na sekundo. Redna obdobja mirovanja so zato nepogrešljiva za njeno delovanje. Posebno važen je izdaten spanec, ki naj se začne pred polnočjo. Saj veste, že stari ljudje so vedno govorili, da vsaka ura pred polnočjo šteje dvojno. Narava si ni izmislila ritma dneva in noči, svetlobe in teme, kar tako. Preizkusite, kako se bo počutje izboljšajo, če odhajate spat prej in vstajate bolj zgodaj. Vztrajajte, čeravno bo sprva težko!
Prijavite se na brezplačne nasvete in postanite del skupnosti A.Vogel
Motnje erekcije so le ena mnogih težav, povezanih s prekomernim stresom. Doleti lahko že mlade moške. Še več, dolgotrajen stres posledice pušča tudi na srcu, zdravju prostate, neplodnosti. Ga znate prepoznati in predvsem – ukrepati?
Težave s prostato, upad libida, težave z erekcijo, hormonske težave ipd. lahko močno prizadenejo moške in obremenijo tako telesne funkcije kot psiho.
Stres je postal neizogiben del sodobnega načina življenja in ga doživljamo skoraj vsi, ne glede na starost, poklic ali življenjske okoliščine
Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01 524 02 16 med delavniki od 8. - 16. ure.