Brez čevljev nad krčne žile

Alfred Vogel o moči direktnega dotika z zemljo

V knjigi Ljudski zdravnik, je Alfred Vogel zapisal …. Hoja z bosimi nogami je stvar, ki vse bolj in bolj zapada v pozabo. Nemalokrat se zgodi, da so ljudje začudeni, sočutni ali celo zaničljivi do ljudi, ki se sprehajajo bosi. Očitno ti ljudje ne poznajo koristi bosnoge hoje. Ničesar ne vedo o edinstveni skrivnostni moči, ki jo hoja z bosimi nogami kopiči, sicer bi bili drugačnega menenja. Seveda pogosto noge niso utrjene in ne prenesejo hoje po kamenju. Kdor pa se zjutraj bos sprehodi vsaj po rosni travi, bo kmalu začutil koristi takšne bosonoge hoje.

Kadar se počutimo utrujeni, duševno izčrpani, nam ta zopet vlije moči, nas regenerira. Kaže, kot da bi zemlja izžarevala moči, ki izboljšajo delovanje naših žlez. Vsako hojo z bosimi nogami po vrtu, travnikih, gozdovih … je zato dobro izkoristiti. Posebno ugodno je to poleti. Vogel je svetoval, da je bos dobro hoditi po čim bolj neravni površini. Bolj kot so tla porasla, bolj učinkuje magnetna sila zemlje na naše telo.

Že stari Grki so poznali krepčilno moč zemlje, sicer ne bi nastale sage o Gei- materi zemlji, ki daje moč. Ta pravi, da je izvirala moč velikana Antea, Geinega sina, prav iz zemeljske površine. Njegov sovražnik ga je lahko premagal le, ko je opazil, da si s stikom z zemljo vedno znova nabira moči. Če ga je vzdignil v zrak, je njegova moč izginila. Asfaltna, cementna ali drugače umetna tla naj ne bi imeli te prednosti.

Vogel se je tudi mnogokrat čudil mladim deklicam, ki so se postavljale z visokimi petami ali pa so nosile copatke, podobne čevljem. Oboje je škodljivo in napačno, je menil, saj obuvalo z visokimi petami kot tudi obuvalo brez njih (če hodimo zgolj po asfaltu) povzroča nenormalno držo stopal, nog in s tem vsega telesa. Zlasti hoja v visokih petah povzroča hitrejšo utrujenost. Predvsem pa pride do venskega zastoja in zaradi tega do krčnih žil. Ljudje, ki vedno hodijo bosi, si ne okvarijo stopal, saj za to obstaja naravni razlog. A tudi takšen človek ne bi mogel dolgo hoditi po ravnem in trdnem asfaltu. Ko hodi po travnikih, njivah in gozdovih, mu neravna površina stalno masira stopalo, predvsem v stopalnem loku. Če to prednsot presojamo z gledišča zdravljenja, ugotovimo koristne vplive na celo telo. Hoditi bos vsaj pri toplem vremenu v prostem času, pri vrtnarjenju … zato pomeni učinkovito in krepilno naravno zdravljenje. Več o koristih bosonoge hoje si lahko preberete tudi v članku S krepitvijo mišic nog nad otekle, utrujene in boleče noge.

Kardiolog Stephen Sinatra o moči direktnega dotika z zemljo

Tudi kardiolog in bionenergetik Stephen Sinatra je ugotovil, da sodoben način življenja v zaprtih, od zemlje izoliranih prostorih, neprestan kontakt z elektronskimi napravami, hoja v čevljih … nič ne prizanašajo našemu zdravju. Zakaj in kako nam takšen način življenja škodi, je zapisal v knjigi Earthing: The most important health discovery ever.

Ozemljitev, ko npr. hodimo po zemlji bosi, naj bi našemu telesu omogočala povezovanje z zemljino energijo in odpravljala pomanjkanja elektronov, ki nastane tudi zaradi prej omenjenjega sodobnega načina življenja. Ko smo v direktnem kontaktu z zemljino površino, elektroni lažje prosto potujejo v nas in skozi nas. To pa ni dobro le za obvladovanje težav z venami, ampak tudi za ohranjanje zdravja nasploh. Saj je zaželjeno, da v našem telesu ne manjka elektronov. Ti namreč pomagajo telesu vzpostavljati ravnovesje, posebej v primeru ko v telesu kroži obilje prostih radikalov, ki znano lahko povzročajo poškodbe na vseh celicah.

Prosti radikali so pozitivno nabite molekule, ki jim manjka eden ali več elektronov. Da postanejo te molekule stabilne, ukradejo elektrone iz svojega okolja – tudi iz naših celic. To pa, kot je zapisano v omenjeni knjigi, lahko vodi tudi v nastanek kroničnih vnetij, ki so znano v ozadju skoraj vseh kroničnih obolenj sodobnega človeka. Pomanjkanje elektronov vodi tudi v spremembe v krvi – ta lahko postane bolj gosta in lepljiva, kar pa lahko slabo vpliva tudi na zdravje arterijskega in venskega ožilja. Bolj ko je kri gosta, težje in počasneje se pretaka po žilah, slabša je preskrbljenost telesa s kisikom in vitalnimi snovmi, več odpadkov se kopiči, večja je možnost nastanka krvnih strdkov itd.

Dr. Sinatra je z darkfield mikroskopom testiral kapljo krvi preiskovancev pred in po ozemljitvi. Ugotovil je, da pride v krvi do dramatičnih sprememb že po kratkotrajni ozemljitvi. Kot je razvidno iz spodnjih slik (povzetih iz https://spacedoc.com/articles/Earthing_The_Most_Important_Health_Discovery_Ever_1 ) je bilo po 40 minutni ozemljjitvi manj krvnih celic združenih v gruče – zlepljenih, kri pa je bila na splošno videti manj gosta. Zato meni, da lahko bosonoga hoja in druge oblike ozemljitve bistveno pripomorejo k ohranjanju in ponovnem doseganju zdravja.

Ni torej čudno, da se ljudje, ki trpijo bodisi zaradi krčnih žil ali pa zaradi bolečin v hrbtenici, za alergijami, različnimi psihičnimi motnjami, artritisom, fibromialgijo, jet lagom, motnjami spanja … po ponovni redni skrbi za ozemljitev telesa počutijo mnogo bolje.

Besedilo: Adriana Dolinar