Kako na vene vplivajo dobre oz. slabe maščobe?

Maščobe, ki kronična vnetja spodbujajo

Pomemben del naravnega obvladovanja težav z venami (vidne krčne žile, otekle, težke noge itd.) je tudi izogibanje živilom, ki kronična telesna vnetja spodbujajo. Med maščobnimi živili se je tako dobro izogibati naslednjim ...

Trans maščobnim kislinam

Te npr. vsebujejo klasične margarine in številni izdelki, katerim so te maščobe v postopku pridelave dodane (krekerji, keksi, namazi, deserti, gotove jedi ...). Trans maščobe so umetne maščobe, narejene s strjevanjem tekočih olj v postopku hidrogeniranja. Takšne maščobe nimajo nobene koristi ali prehranske vrednosti, lahko pa nam zdravje rušijo. Zanje je med drugim dokazano, da povzročajo aterosklerozo, srčna obolenja, doprinesejo k oksidativnemu stresu, redijo, spodbujajo nastanek sladkorne bolezni, raka, itd. Glede na to takšne maščobe ne prinašajo koristi niti našim venam. Že dejstvo, da povzročajo težave na ožilju, spodbujajo k debelosti in diabetesu, venskim žilam ni po godu, zato se jim izogibajte, če se le da. Torej iz prehrane izključite margarine, ki so pridelane z hidrogeniranjem tekočih olj.

Omega 6 maščobam

Gre za industrijsko močno predelana rastlinska olja sončnic, koruze, soje itd. ... Takšna olja našim venam ne koristijo iz več razlogov. Sestavljena so predvsem iz omega 6 maščobnih kislin, ki so znana po tem, da v telesu prižigajo vnetja, posebej še če jih uživamo preveč, v primerjavi z protivnetno delujočimi omega 3 maščobami. Zdravo razmerje zaužitih omega 3 in 6 naj bi za vzdrževanje zdravja ne pa vnetja v telesu bilo 1:1 ali vsaj 1:3. V Evropi je običajno takšno razmerje 1:20 v Ameriki pa še slabše in sicer tudi do 1:40. Poleg tega takšna olja tekom predelave utrpijo močne poškodbe, zato nam ne morejo nuditi npr. vitamina E, ki je naravno prisoten v hladno stiskanem olju sončnic. Preden iz osnovne surovine (semena sončnic, koruze ...) naredijo olje, ki ga vzamemo s police v trgovini, se namreč zgodi več pretresljivih postopkov predelave. Olja so stiskana pod močnim pritiskom, visoko temperaturo in s pomočjo topil, kar že v štartu uniči antioksidante. Nadalje so izpostavljena svetlobi in zraku, zaradi česar oksidirajo in postanejo žarka. Odišavljanje, barvanje, dodajanje konzervansov ... olja na koncu naredijo za »uporabo privlačna«. Če je le mogoče, se takšnim oljem (sončnično, koruzno, sojino ...) in izdelkom, ki jih vsebujejo (margarine, krekerji, namazi, gotove jedi, fast food hrana, na takšnih oljih ocvrte jedi ...) izogibajte in s tem ohranite tudi zdravje ven.

S pregrevanjem in napačnim skladiščenjem uničenim maščobam

Čeprav kupimo dobre maščobe, pa te prav tako lahko delujejo škodljivo v telesu, če jih uporabljamo in shranjujemo napačno. Zato je dobro poznati lastnosti maščob (nasičenost, točka dimljenja, način shranjevanja, rok uporabe po odprtju itd.) da jih sami po nepotrebnem ne uničimo. Npr. občutljiva omega 3 olja, kot so laneno, konopljino, orehovo ... so sestavljena iz občutljivih omega 3 maščobnih kislin, zato jih ne smemo pregrevati, ker jih s tem uničimo. Povedano drugače, s segrevanjem v takšnih oljih izginjajo koristne snovi, nastaja pa vse več škodljivih, kot je npr. rakotvoren akreolin. Poleg tega s segrevanjem maščob preko točke dimljenja (ko se olje dimi, žge) maščobe oksidirajo - kar povzroča verižno nastajanje prostih radikalov, ki lahko poškodujejo naše celice in povzroče vnetja. Zato je dobro vedeti, katere maščobe lahko segrevamo, katere pa ne. Prav tako je dobro vedeti, kako maščobe shranjevati. Npr. občutljiva omega 3 olja moramo po odprtju hraniti v hladilniku in jih porabiti znotraj meseca dni, sicer tvegamo uživanje žarkih maščob, ki vnetja spodbujajo, ne pa zavirajo. Več koristnih informacij o lastnostih, uporabi, shranjevanju ... maščob si lahko preberete tudi v knjigi Resnice in zmote o maščobah (prelistate jo lahko na).

Maščobe, ki kronična vnetja zavirajo

Poleg izogibanju maščobnim živilom, ki kronična vnetja spodbujajo, pa je za krepitev ven pomembno tudi uživanje maščob, ki kronična vnetja zavirajo. Med maščobe in maščobne jedi, ki kronična vnetja zavirajo sodijo, ...

Omega 3 maščobe

Med protivnetno (zaradi vsebnosti omega 3 maščob) delujoče maščobe in živila sodijo npr. ribje olje, olje rakcev krill, laneno, konopljino, orehovo olje, chia semena, lanena semena, orehi, konopljina semena, jajca ekološke in pašne reje, losos, postrv, sardele, girice ... Svetovna zdravstvena organizacija npr. svetuje, naj bi na teden zaužili vsaj dva obroka mastnih rib. Holistični terapevti pa svetujejo, naj bi takšnih maščob zaužili tudi do 4 % od vseh zaužitih kalorij na dan.

Nasičene maščobe

Kokosova in palmina maščoba, maslo in gi maslo vsebujejo obilje blagodejnih, tudi venam koristnih kratko in srednje verižnih nasičenih maščobnih kislin. Npr. butirična maščobna kislina, ki je je v maslu veliko, ima dokazano protivnetno delovanje v telesu. Pomagala naj bi obvladovati tudi vnetja v prebavilih (npr. glivična). Lavrinska maščobna kislina vnetja zavira tako, da uničuje viruse, bakterije, glivice in celo zajedavce. Z dvigovanjem energije telesa temu tudi pomaga pri učinkovitejšem čiščenju ter s tem tudi lažjemu obvladovanju vnetij. Ker lavrinska maščobna kislina pomaga tudi izgubiti odvečne kilograme, tudi po tej plati pomaga zavirati vnetja in varovati vene. Živili, ki vsebujeta največ (več kot 50 %) lavrinske maščobne kisline, sta kokosova in palmina maščoba iz pečk palminih sadežev. Nekaj je vsebuje tudi maslo. Torej, da bi venam pomagali, čim prej zakopljite dolgo veljaven mit, da so nasičene maščobe škodljive in jih raje začnite redno uživati. Izbirajte le med kvalitetnimi ekološkimi različicami omenjenih maščob. Ker boste z uživanjem nasičenih maščob zaužili tudi obilje v maščobah topnih vitaminov in drugih snovi, boste protivnetno delovanje v telesu le še dodatno okrepili. Npr. antioksidanti (vitamin A, E in selen), ki jih z uživanjem nasičenih maščob zaužijete, bodo z nevtralizacijo prostih radikalov pomagali zmanjšati tudi kronična vnetja v telesu.

Mononenasičene maščobe

Mednje sodijo npr. olivno in sezamovo olje. Olivno olje je kot sestavni del mediteranske diete že dolgo prepoznano po blagodejnih antioksidativnih in protivnetnih učinkih. Oleinska maščobna kislina namreč dviguje raven HDL nosilca za holesterol, ki je danes poznan tudi po antioksidativnih in protivnetnih učinkih (Resnice in zmote o holesterolu). Prav tako pa kvalitetno ekološko oljčno olje vsebuje še vrsto za ožilje varovalnih polifenolov, vitamin A, E itd. Da ne bi uničevali koristnih snovi v oljčnem olju, ga je najbolje uporabljati za začinjanje solat ali pa prelitega čez že gotove jedi (npr. čez pečene ribe, kuhano zelenjavo ...).

Besedilo: Adriana Dolinar