Pet naravnih pripravkov za krepitev venskih žil

1. Navadni divji kostanj

Seznam naravnih pripravkov, ki pomagajo krepiti vene, pričenjamo z navadnim divjim kostanjem. Ta zaradi vsebnosti escina deluje protivnetno in tonizirajoče na naše vene.

Npr. izvleček iz svežega semena navadnega divjega kostanja, kot ga lahko najdemo v registriranem, klinično preizkušenem zdravilu rastlinskega izvora, ki ga uporabniki dobro prenašajo - A. Vogel Venaforce, dokazano zmanjšuje prehajanje tekočin iz kapilar in njihovo nabiranje v tkivu. Posledično se zmanjša otekanje nog, občutek teže in napetosti v nogah, bolečine ter srbenje.

Raziskave dokazujejo, da je 12 tedensko jemanje takšnega pripravka prav tako učinkovito, kot nošenje kompresijskih nogavic. Slednje je pogosto neprijetno nositi prav v vročih poletnih dneh, ko so težave z venami najbolj izrazite.

Da bi opazili prve ugodne učinke jemanja omenjenega zdravila, ga je v nekaterih primerih potrebno uživati tudi 2 do 3 tedne. Za dolgotrajnejše učinke je priporočljivo 3 do 6 mesečno jemanje. Običajno si mnogi z njim pomagajo tekom vročih poletnih dni. Torej uživajo ga nekje od pomladi do jeseni.

Ker je kronično vensko popuščanje kronična bolezen, pa zdravilo lahko varno uporabljate neomejeno dolgo, v kolikor čutite ugoden učinek. V tem primeru ga npr. lahko tekom vročih mesecev uživamo v polnem odmerku (100 mg escina), tekom mrzlih mesecev pa preventivno, v polovičnem odmerku (50 mg escina), s sočasno uporabo kompresijskih nogavic.

Krepilno delovanje na vene lahko dopolnimo še z zunanjo nego nog z gelom iz navadnega divjega kostanja (npr. A. Vogel Venagel). Nanesemo ga na kožo 2 do 3 krat na dan od gležnjev navzgor. Dobro je, da noge po nanosu gela še za 10 minut spočijemo, dvignjene višje od srca.

2. Bodeča lobodika

Protivnetno in tonizirajoče naj bi delovala tudi bodeča lobodika. Uporablja se jo lahko tako notranje kot zunanje. Njeni saponini naj bi Izboljšali slab pretok krvi v venah nog s krčenjem venskih žil.

Lobodike naj ne bi jemali skupaj z antidepresivi, z zdravili za nižanje krvnega tlaka ter z zdravili proti povečani prostati.

3. Borovnice

Borovnice naj bi venam pomagale na več načinov. Npr. delovale naj bi antioksidativno. Pomagale naj bi skrbeti za stabilizacijo kolagena – glavne strukturne komponente veznega tkiva, pomembnega za ohranjanje elastičnosti venskih žil. Pomagale naj bi zavirati vnetja. Zmanjševale naj bi prepustnost kapilarnih sten itd.

Mesec dni dnevnega uživanja ekstrakta borovnic, ki vsebuje 173 mg antocianinov, naj bi zmanjšalo simptome kroničnega venskega popuščanja. Šestmesečno jemanje od 100 do 480 mg antacianinov dnevno naj bi zmanjšalo otekanje, bolečine, videz modric in pekoč občutek, povezan s kroničnim venskim popuščanjem.

4. Izvleček grozdnih pečk

Izvleček grozdnih pečk je močan vir posebnih antioksidantov. Antioksidanti proantocianidini naj bi blokirali oksidacijo lipidov in tako stabilizirali celične membrane. Poleg tega naj bi tudi zavirali propad kolagena, pomembnega za elastičnost venskih žil in tako zmanjševali tudi prepustnost tekočin preko krvnih kapilar. Pomagali naj bi premagovati vnetja ter preprečevati strjevanje krvi.

Nekatere raziskave navajajo, da lahko venam pomagajo tako izvlečki iz grozdnih pečk, kakor tudi izvlečki iz listov vinske trte.

Univerza medicinskega centra Maryland npr. za zmanjševanje oteklin priporoča jemanje od 200 do 400 mg izvlečka iz grozdnih pečk na dan. Za pomoč ob kroničnem venskem popuščanju pa 150 do 300 mg na dan. Običajno so ti izvlečki standardizirani na 40- do 80- odstotno vsebnost proantocianidinov.

Potrebno je biti pozoren z jemanjem omenjenih pripravkov, če uživate zdravila za redčenje krvi.

5. Ajda

Ajda od vseh rastlin vsebuje najvišjo vsebnost flavonoida rutin, močnega antioksidanta. Rutin je antioksidant, ki prav tako pomaga zmanjšati oksidacijo maščob, s čimer ščiti celične membrane pred poškodbo. Zmanjševal naj bi tudi prepustnost stene kapilar in izboljšal cirkulacijo. To doseže tako, da na notranji plasti žilne stene preprečuje razgradnjo hialuronske kisline, ki skrbi za uravnavanje prepustnosti stene žil. Ta se npr. pospešeno razkraja ob prisotnosti vnetnih procesov, kar vodi v ohlapnost in večjo prepustnost žilnih sten.

Rutin naj bi torej lahko pomagal zmanjšati otekline nog in ostale simptome kroničnega venskega popuščanja. Krepil naj bi tudi delovanje vitamina C, nepogrešljivega elementa v ohranjanju zdravja žilnih sten. Imel naj bi tudi antimikrobne lastnosti, kar je ponovno dobrodošlo v primeru težav z venami.

Rutina, ki ga uvrščajo tudi med vitamin P, je največ v listih in cvetovih ajde. Najbolje je ajdo nabirati ob začetku cvetenja, ko je koncentracija rutina najvišja. Posušena zel nam lahko priskoči na pomoč pri težavah z venami, pripravljena v obliki čaja, kapsul ali pa tablet. Čaj pripravljamo kot poparek.

Klinične raziskave na bolnikih s kroničnim venskim popuščanjem so pokazale, da 12-tedensko jemanje kombinacije zeli ajde in flavonoida trokserutina v obliki tablet zmanjša otekline spodnjega dela nog in izboljša klinične znake kroničnega venskega popuščanja. Prav tako 12-tedensko pitje čaja iz ajde bolnikom s kroničnim venskim popuščanjem značilno izboljša stanje z otekanjem nog.

V kolikor imate povišan ali visok krvni pritisk, ajde ne bi smeli uživati vsak dan.

Drugi viri rutina so še šipek, marelice, maline, slive ..., ni pa ga npr. v pšenici, rižu.

Besedilo: Adriana Dolinar