Alfred Vogel se je dobro zavedal nevarnosti razraščanja določenih vrst plevelov v vrtu. Med takšne, ki se jim je v vrtu bolje ogniti, je uvrščal tudi regačico. Nekaj pazljivosti je potrebno tudi pri kompostiranju le-te, saj lahko tam semeni in se preveč razraste po kompostnem kupu.
Priporočal je redno odstranjevanje plevela. Tako so še nekatere tajnice v Roggwilu plele gredice arnike, preden so pričele s svojim delom. Kljub vsemu se je Alfred Vogel dobro zavedal ne le pomanjkljivosti, temveč tudi prednosti posameznih vrst plevela.
Tako lahko tudi ameriški slamnik obravnavamo kot plevel, če se ta pojavi na polju artičok. Mnogo plevelov ima zdravilne lastnosti. Poglejmo le regrat, ki ga na vrtu mnogokrat obravnavamo kot nadležen plevel.
Pri nas regrat sadimo v vrste, okrog rastlin pa odstranimo drug plevel. Regrat je ena prvih rastlin, ki jih nabiramo v Roggwilu vsako pomlad. To storimo, kot so listi še mladi in nežni, saj je takrat v njih obilica hranljivih snovi, ki pomagajo pri spomladanskem čiščenju organizma. V naših zdravilih pa niso le regratovi listi, temveč vsa rastlina.
Vsakdo, ki je že poskušal izpuliti iz zemlje regrat, ve, da ima dolgo in močno korenino. Ker je tudi regretova korenina zelo zdravilna, je pomembno, da uporabimo tudi to, čeprav jo je težko izkopati iz zemlje. Pri imamo za to posebno orodje, s katerim korenino lažje in hitreje dobimo iz zemlje.
Pri obiranju rastlin je pravi čas zelo pomemben. Ko spomladi postaja topleje, lahko regrat popolnoma dozori že v nekaj dneh. Takrat se njegovi rumeni cvetovi spremenijo v stebelca s puhastimi semeni - regratove lučke. Ker se med tem zdravilne učinkovine hitro spremenijo, je zelo pomembno, da ne zamudimo pravega trenutka.
Maja obiramo tudi mlade borove ali smrekove poganjke, ki jih uporabimo za sirupa Santasapina in Santasapina Junior ter za bonbone Santasapina. Tudi tu je podobno kot pri regratu zelo pomembno, da ujamemo pravi čas. Če smo prepozni, vršišči postanejo preveč čvrsti, iz takšnih pa se zdravilne učinkovine težje izločijo.
Vršičke obiramo ročno, kar nam omogoča, da rastlino zares začutimo in da vidimo, če so vršički res ravno prav zreli. Mladi vrščički so na otip mehki in se jih z lahkoto dotikamo. Ko boste naslednjič v borovem gozdu, poskusite sami.
Alfred Vogel je uživanje borovih vršičkov priporočil vsakomur, ki ima težave s katarji. Pri sprehodu skozi borov gozd je zato priporočljivo utrgati nekaj vršičkov in jih prežvečiti, saj zelo ugodno delujejo na bronhialni sistem.
V tem delu leta naše dvoletne ehinaceje prično pospešeno rasti. Okrog starih stebel se pojavi prvo listje, rastlina pa v višino meri med 10 in 15 cm. Ker nekateri pleveli rastejo hitreje, je pomembno, da jih hitro odstranimo in s tem preprečimo, da ti ameriškemu slamniku jemljejo potrebna hranila.
Plevel lažje odstranjujemo, kadar rastline sadimo v vrste. Na takšen način rastline tudi lažje okopavamo s preprostimi stroji, nekatera polja pa tudi ročno. Da so polja čista in na njih ni plevelov, je še zlasti pomembno, ko pridelek poberemo – saj si nikakor ne želimo, da bi, na primer, zdravilo Echinaforce vsebovalo še druge primesi.
Čeprav je pleveli dobro obvladati, pa nanje ne gledamo kot na sovražnika. Zato jih ne preganjamo s kemičnimi strupi, niti si ne domišljamo, da bi jih lahko za vedno izkoreninili. Pleveli so pomembni za biološko različnost rastlinskih vrst, poleg tega ti vzpodbujajo, da se na polju razmnoži več insektov in drugega divjega prebivalstva. Posledice gojenja monokultur so že več kot očitne. Če rastlinam omogočimo, da uspevajo v raznolikem okolju, to ni le lepo na pogled, temveč prispeva tudi k bolj zdravim rastlinam.
Pleveli, ki jih odstranimo, kompostiramo, vendar tega komposta nato ne uporabimo za gnojenje polj, kjer gojimo zelišča. Regrat je dobro dodajati kompostnemu kupu, saj pospeši njegovo razgradnjo. Ob tem je kljub vsemu potrebno paziti, da rastlina ne semeni preveč in se posledično razraste po celem kompostnem kupu.
V Roggwilu torejo tudi pleveli obravnavamo podobno kot druge zdravilne rastline: z veliko skrbnosti in pozornosti, ki temeljita na zdravi kmečki pameti in spoštovanju.
Prijavite se na brezplačne nasvete in postanite del skupnosti A.Vogel
Motnje erekcije so le ena mnogih težav, povezanih s prekomernim stresom. Doleti lahko že mlade moške. Še več, dolgotrajen stres posledice pušča tudi na srcu, zdravju prostate, neplodnosti. Ga znate prepoznati in predvsem – ukrepati?
Težave s prostato, upad libida, težave z erekcijo, hormonske težave ipd. lahko močno prizadenejo moške in obremenijo tako telesne funkcije kot psiho.
Stres je postal neizogiben del sodobnega načina življenja in ga doživljamo skoraj vsi, ne glede na starost, poklic ali življenjske okoliščine
Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01 524 02 16 med delavniki od 8. - 16. ure.