Kako pridelati najboljši kompost?

V Roggvilu imamo precejšnjo srečo, da imamo ogromno izkušenih ljudi, ki znajo pridelati izvrsten kompost, saj pri tem vdano sledijo napotkom pokojnega Alfreda Vogla, ki je za dober kompost trdil, da je lahko najboljši „zdravnik“ za prst. Z izboljšanjem „zdravstvenega“ stanja prsti pa se posledično okrepi tudi zdravje rastlin, živali in ljudi.

Alfred Vogel je pogosto dejal, da zdrava prst daje zdrave rastline, te pa lahko ljudem povrnejo zdravje.

Kompostiranje je sestavni del ekološkega kmetijstva. Kompost je naravno gnojilo za prst in hrana za organizme, ki v njej prebivajo. Poleg tega s kompostiranjem dejavno sodelujete v procesu recikliranja, ko iz vrtnih odpadkov pridobivate nove, zdrave rastline.

Čeprav se zdi, da je kompostiranje modna muha, pa tehnika kompostiranja sega že vse v čase rimskega cesarstva. Leta 1920 jo je znova oživil Rudolf Steiner.

V Roggwilu zemljo s kompostom oskrbujemo februarja, potem ko so polja po oranju počivala nekaj tednov. Uporabimo nekaj mesecev star kompost, ki smo ga pripravili med poletjem in jesenjo prejšnjega leta. Tudi bakterije so, kot mnogi med nami, v hladnem delu letu nekoliko bolj lene in se razživijo šele v toplem vremenu.V tem delu leta pa hkrati kompostiramo tudi mnogo rastlinskega materiala.

To počnemo tako, da uporabimo rastlinski material, ki ostane po procesu maceracije in ekstrakcije rastlin. Kar ostane, je rastlinska „pulpa“, ki jo skupaj s konjskim gnojem in vodo vstavimo v napravo za izdelovanje komposta. Dobljeno zmes nato preložimo, pokrijemo in pustimo zoreti, v tem času pa tudi bakterije lahko opravijo svoje delo.

Bakterijam, ki rastlinski material spreminjajo v kompost, pravimo aerobne, saj za preživetje zahtevajo kisik. Razživijo se le tako, da kompostni kup redno premetavate in s tem vanj dovajate dovolj zraka. Alfred Vogel je takšno delo priporočal zlasti v zimskem času, ko ljudje resnično potrebujemo nekaj razgibavanja.

Počasi se pričnejo ustvarjati toplota, ogljikov dioksid in amoniak. Amoniak ima jasen vonj, ki ga hitro prepoznamo, in se kmalu spremeni v nitrite in nitrate, ki so hrana za zemljo. Če vaš kompost še vedno diši po amoniaku, ni še povsem dozorel.

Kako bi se torej lotili priprave odličnega komposta, če nimate na voljo čudovite Voglovega rastlinskega materiala?

Prvi korak: Odpadne rastline in rastlinske dele sesekljajte na majhne delce približno enake velikosti. Tako boste bakterijam olajšali delo, pa tudi kompostni kup bo na videz lepši.

Drugi korak: Pomembno je, da v kompostu vzpostavite ustrezno razmerje med ogljikom in dušikom. Les in odpadlo listje z dreves so dober vir ogljika, ki hkrati poskrbi za ustrezno strukturo. Mlade rastline, pokošena trava in gnoj pa zagotavljajo dušik. Najbolje, da pričnete s polovično mešanico obeh, nato pa razmerje prilagajate zorenju komposta. Če je v vašem kompostnem kupu preveč ogljika, se bakterije ne morejo razmnožiti in kompostni kup ne bo razpadal. Če je v njem preveč dušičnega materiala, pa bo pričel gniti, kar prepoznate po neprijetnem vonju.

Tretji korak: Kompostni kup pokrijte. Tako se bo lažje ohranjala ustvarjena toplota in se odvijal proces razgradnje, poleg tega pa boste na ta način uničili morebitno seme, ki se nahaja v kupu. S tem, ko kompostni kup zavarujete pred dežjem, mu omogočite, da dež iz njega ne spira dragocenih hranil. Kompostni kup enkrat tedensko premečite.

Zadnji korak: Stanje komposta preverjajte z vohom. Le tako boste lahko vedeli, če se kompost razvija pravilno. Kljub temu, da je v njem prisoten hlevski gnoj, dober kompost nima neprijetnega vonja. Če zaznate vonj po gnilem, dodajte več lesnih delcev ali drevesnega listja, če diši preveč po amoniaku (vonj, podoben urinu), pa ga pustite, da še nekaj časa dozoreva.
Kompost je nared, ko zadiši po sveži zemlji. Takrat se ga bodo najbolj razveselile vaše rastline.