Šentjanževka in ameriški slamnik

Njeno botanično ime je Hypericum performatum. Ime Hypericum izvira iz grščine, besedi - hyper (zgoraj) in – eikon (slika) pa se navezujeta na običaj krašenja svetih podob s šentjanževko na god sv. Janeza, kar naj bi jih ubranilo pred hudičem. Ime perforatum se navezuje na zunanjo podobo rastline. Če listke šentjanževke podržite proti svetlobi, lahko opazite drobne oljne žleze, zato se zdi, kot bi bili perforirani oz. preluknjani. To olje je bleščeče rumeno ali oranžno in vsebuje vrsto aktivnih učinkovin. Vemo, da je vsebnost teh učinkovin najvišja nekaj tednov po pričetku cvetenja rastline, zato rastlino v Roggwilu nabiramo v začetku julija.

Šenjanževka je morda ena najbolje preučenih zdravilnih rastlin. Njeno pozitivno delovanje na razpoloženje je splošno znano. Kljub temu ima rastlina eno pomanjkljivost in sicer je dovzetna za glivična obolenja, ki se na rastlini pokažejo kot venenje. Zakaj je temu tako, odkrijemo, če se malce povrnemo v šolsko biologijo.

Šenjanževka je nenavadna rastlina, saj so na eni rastlini prisotni tako ženski kot tudi moških organi. Semena, ki jih rastlina ustvari, so vedno klon starševske rastline. Ko ta semena posejemo, da bi iz njih vzgojili sadike, so vse rastline na polju identične. Pomislite na enojajčne dvojčke, nato pa jih pomnožite s sto ali tisoč.

To je po eni strani lahko prednost, saj imamo na voljo skupino rastlin z enako dobrimi geni, ki vsi proizvajajo visoko raven aktivnih učinkovin, zato dobimo zelo kakovostno surovino, iz katere pridobivamo izvleček. Slaba plat pa je, da če glivice napadejo eno rastlino, bodo tudi vse ostale rastline dovzetne za bolezen.

Nekatere rastine so že po naravi bolj odporne proti tej težavi, zato smo pri izboru podvrste šentjanževke zelo pozorni. V ta namen že vrsto let gojimo izbor rastlin z različnim naborom genov na različnih lokacijah in nadmorskih višinah. Z izločanjem smo izbrali rastline, ki so odporne na glivična obolenja in ki obenem izkazujejo visoko vsebnost aktivnih učinkovin kot sta hiperforin in hipericin. Ob tem smo enako kot pri drugih rastlinah pazili, da nismo dajali prevelikega poudarka posameznim učinkovinam, saj sinergijsko delovanje zagotavlja najboljšo moč rastline.

Z vsakim julijskim dnem polja ameriškega slamnika postajajo bolj intenzivno škrlatne barve. Rastline so sedaj visoke približno meter in pol, mnogo stebel že ima cvetove in tudi mi smo že skoraj pripravljeni na skorajšnje spravilo te dragocene rastline.

Ob tem je zelo pomembno, da ujamemo pravi čas. Glavna skupina aktivnih učinkovin v ameriškem slamniku so alkilamidi. Te najdemo zlasti v korenini, pa tudi v cvetovih. To je razlog, da počakamo, da rastina zacveti, preden jo poberemo s polj. Seveda pazimo tudi na druge znake, ki pa vam jih na žalost ne moremo razkriti. Nekaj skrivnosti, kako pripravimo (vsaj po našem mnenju) najboljše zdravilo iz ameriškega slamnika na svetu, pa lahko zadržimo zase, kajne?