Očem podobni cvetovi smetlike so spodbudili staro ljudsko zdravilstvo, da si je smetliko razlagalo kot zdravilno zelišče zoper očesne bolezni. Nekdanji nauk o zaznamovanosti (nauk, po katerem naj bi bila rastlina zaznamovana ustrezno temu, kar zdravi) se je v mnogih primerih motil, pri smetliki pa je imel prav, kajti smetlika dejansko je zdravilna rastlina, primerna za problematične oči. Botanično je smetlika zanimiva tudi kot tako imenovan polparazit – s sesalnimi koreninami jemlje travam in drugim rastlinam za življenje potrebne snovi.
Zdravilne učinkovine, ki jih rastlina vsebuje, niso tako nedolžne. Glikozid rinantin namreč povzroča različne zastrupitve. Zlasti poslabšanje očesnih težav je navadno povezano s prevelikimi odmerki.
Navadna smetlika je enoletna rastlina. Ima drobne nesimetrične cvetove z rumenimi in rahlo vijoličastimi črtami na spodnjem, trokrpem delu cvetnega odevala. Ovalni lističi imajo močno nazobčan rob. Venec je spodaj cevast, zgoraj dvoustnat. Na trokrpi spodnji ustni so majhne rumene lise. Po kmečkem napovedovanju sledi izredno bogatemu cvetenju smetlike huda zima.
Ima pokončno steblo, ki je rahlo dlakavo in se razveji proti vrhu. Zraste do 20 cm visoko
Navadna smetlika je rastlina, ki jo poleti najdemo na travnikih ob robu gozdov. Raste tudi na gričih, v svetlih gozdovih, grmovnatih predelih od nižin pa do 2000 m nadmorske višine.
V ljudskem zdravilstvu se uporablja cela cvetoča rastlina. Zunanje služi proti vnetju vek (blefaritis) in veznice, zlepljenim očem, očesnemu ječmenčku, splošni očesni utrujenosti ter motnjam v vidu, ki so lahko mišičnega ali živčnega izvora.
Ime ima tudi griževka, kar nakazuje njeno notranjo uporabo: pomaga namreč pri želodčnih težavah, prebavnih težavah in driski. V čajnih mešanicah se uporablja za lajšanje prehladnih težav, proti kašlju in hripavosti. Pomagala naj bi tudi pri živčnem glavobolu. V homeopatiji se uporablja proti vnetju očesne veznice.
Smetlika ima rahlo grenak okus, zato jo nekateri dodajajo tudi v solate.
Pripravila: Urška Živko
Vir: Richard Willford, Zdravilne rastline in njih uporaba, Založba obzorja Maribor, 1997
Prijavite se na brezplačne nasvete in postanite del skupnosti A.Vogel
Ob težavah, kot so kašelj, nahod, sinuzitis in kihanje pogosto pomislimo na prehlad ali alergijo na cvetni prah. Vendar pa težave lahko povzročajo tudi spore gliv, ki so v našem okolju zelo pogoste.
Zima nam že počasi maha v slovo in tudi z naših krožnikov se poslavlja slabo prebavljiva in težka hrana. Zato moramo biti v tem obdobju še toliko pozornejši na izbor živil.
V razcvetu pomladi so tudi simptomi senenega nahoda najbolj izraženi. Tako se mnogo ljudi, ki trpijo za alergijskim rinitisom, rado jezi nad naravo. Pa vendar je prav ta tista, ki zna najbolje pomagati, če le znamo prisluhniti njenim nasvetom …
Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01 524 02 16 med delavniki od 8. - 16. ure.