Omega 3 in zdravje prostate

Upad omega 3, upad zdravja prostate

Sodoben način prehrane s premalo omega 3 maščob (vir: laneno, konopljino, orehovo olje, chia semena, lanena, konopljina semena, orehi, losos, postrv ...) in preveč omega 6 maščob (vir: sončnično, sojino, koruzno olje, margarine, ocvrta hrana, jajca in mleko iz konvencionalne reje ...) je povzročil tudi upad omega 3 maščob v naših telesnih. S tem pa so povezane tudi nekatere težave, kot so hormonsko neravnovesje in kup resnih kroničnih obolenj, ki lahko pripeljejo tudi do raka prostate, kot navajajo raziskovalci iz Medicinskega centra v San Franciscu.

Različni raziskovalci ugotavljajo, da je omega 3 maščob v telesu več pri zdravem moškem, kot pri tistem z vnetjem prostate. Še več, najnižjo vrednost omega 3 naj bi namerili pri moških, obolelih za rakom prostate.

Milijone let je človek živel ob hrani, bogati z omega 3, saj je užival obilje prostoživeče divjadi, rib, morske hrane, oreščkov ... in tako zlahka vzdrževal tudi zdravo razmerje omega 6:3 v telesu. Razmerje med omega 6 in 3, če želimo biti zdravi, naj ne bi bilo večje od 4:1 ali še bolje 3:1. Sodoben način prehrane pa me drugim prinaša tudi močno porušeno ravnovesje omenjenih maščob. Ta se giblje od 10:1 do 35:1 in več. To pa ni dobro za naše zdravje, saj vodi v vnetna stanja v telesu in v večjo možnost nastanka srčno-žilnih obolenj, artritisa ... pa tudi raka prostate. Npr. raziskovalca, kot sta James Down in Diana Stafford, krivita način prehrane, ki se iz zahoda širi po svetu, tudi za porast raka prostate na Japonskem in v Koreji. Ta način prehrane naj bi med drugim zmanjšal uživanje rib, bogatih z omega 3 in vitaminom D. Oba namreč zaviralno delujeta na razvoj raka prostate.

Več omega 3, bolj zdrava prostata

Nicola Reavley v Enciklopediji vitaminov, mineralov, prehranskih dodatkov in zelišč navaja, da zmanjšanje skupnih maščob ter povečanje razmerja omega 6: 3 v korist slednji lahko koristi zlasti skupini ljudi, ki ima večjo verjetnost za razvoj raka. Prav tako naj bi to koristilo vsem po operaciji raka, saj pomaga preprečiti, da se obolenje ponovi. Esencialne maščobne kisline namreč lahko vplivajo na delitev rakavih celic. Epidemiološke študije so pokazale, da imajo moški, ki uživajo veliko omega 6 maščob več klinično manifestiranega raka prostate, medtem ko jih dieta, bogata z omega 3, lahko pred njim varuje. Tudi študije na živalih so pokazale, da uživanje omega 6 maščob stimulira rast rakavega tkiva in metastaziranje, medtem ko omega 3 maščobe te procese zavirajo.

Prehranski dodatki s kombinacijo EPA in DHA zavirajo rast raka prostate

John Boik v knjigi Rak in naravna medicina (Cancer & Natural Medicine: A Textbook of Basic Science and Clinical Research) piše, da dodajanje omega 3 v obliki prehranskih dodatkov zmanjša PGE2 proizvodnjo v rakavih celicah in zavre njihovo rast. PGE2 je bioaktivna maščoba, ki lahko povzroči širok razpon bioloških učinkov, povezanih z vnetjem in rakom. Npr. povezujejo ga s stimulacijo rasti žil in s tem rasti rakavega tkiva.

Kombinacija EPA in DHA omega 3 maščobnih kislin za 45 % zavre rast človeškega pljučnega tumorja v raziskavah na miših. Omega 3 maščobe so zmanjšale vsebnost arahidonske kisline (omega 6) v celicah tumorja za 50 % in za 3- do 5-krat povečale vsebnost omega 3 maščobnih kislin. PEG2 pa je bil v tumorskih celicah znižan za 7-krat (De Bravo et al., 1991). Kombinacija EPE in DHA pa ni učinkovita le pri raku pljuč, ampak, kot kaže, tudi pri raku prostate. Poskusi na miših so pokazali, da se tudi v celicah humanega raka prostate zmanjša proizvodnja PGE2 in rast raka (Karmali et al., 1987).

Več rib, manj raka prostate

Paul Terry iz Kalorinska Inštituta v Stokholmu je 30 let vodil raziskavo na 6000 švedskih moških. Ugotovil je, da so imeli moški, ki niso jedli rib, za dva do trikrat večjo možnost razvoja raka prostate v primerjavi s tistimi, ki so redno uživali ribe. 

Pri uživanju rib je dobro paziti na vsebnost toksinov. Problematično živo srebro denimo vsebujejo najmanj tiste vrste morskih živali, ki so pri dnu prehranjevalne verige, saj se večinoma prehranjujejo s planktonom. Malo toksinov imajo v telesu tudi tiste morske živali, katerih življenjska doba ni visoka ob ulovu. Rakci, škampi, lignji npr. imajo zelo kratko življenjsko dobo, preden jih ulovijo, kar pomeni, da še niso nakopičili veliko težkih kovin v telesu. Podobno je z giricami, sardinami … pa tudi z lososom. Ribe roparice, ki jedo druge ribe, v svojem maščevju kopičijo tudi težke kovine iz teles plena, zato je obremenitev njihovih teles s težkimi kovinami večja. Takšen je npr. morski pes, mečarica, skuša itd. Tudi ribe, ki do lovne velikosti dolgo časa preživijo v morju, imajo večjo vsebnost težkih kovin. Mednje npr. sodi tuna. Prednost pri izbiri rib imajo seveda tudi negojene ribe, če seveda so na voljo.

Da boste od omega 3 maščob imeli kar največ koristi, je torej dobro znati izbrati kvalitetne omega 3 maščobe, prehranske dodatke oz. jedi, ki jih vsebujejo. Prav tako jih je dobro znati pravilno shranjevati in pravilno uporabljati v kuhinji. Omega 3 maščob namreč ne smemo pustiti na svetlobi, ne smemo jih pregrevati ... ker s tem ustvarimo škodljive maščobe, ki telesu ne bodo v pomoč. Omaga 3 naj bi na dan zaužili med 250 in 500 miligramov. Med kvalitetne prehranske dodatke z omega 3 maščobami npr. sodi olje rakcev krill. To je bogato tudi z antioksidantoma astaksantinom, ki ščiti občutljivo omega 3 olje pred oksidacijo. Več o omega 3 maščobah si lahko preberete tudi v knjigi Resnice in zmote o maščobah in Resnice in zmote o holesterolu. 

Besedilo: Adriana Dolinar