Kdaj nam telesna aktivnost lahko škodi?

Pozdravljeni, zmerna telesna aktivnost je koristna, pretiravanje pa seveda lahko tudi bolj ali manj škodi…

Verjeli ali ne, že Hipokrat je menil, da pravšnja mera telesne aktivnosti ob pravšnji meri hrane omogoča trdno zdravje in obratno. Kar pomeni, da kadar je telesna dejavnost v skladu z našimi potrebami, nam lahko pomaga celo v borbi s preveliko telesno težo, diabetesom, osteoporozo, depresijo in drugimi tegobami sodobnega človeka. Kadar pa z njo pretiravamo, pa nas lahko porine v še slabše psiho-fizično stanje.

Primer pretiravanja s telesno aktivnostjo v nogometu

Športne poškodbe so velikokrat posledica brezglavega pretiravanja s telesno aktivnostjo. Glede na to, da zasedajo od 5 do15 odstotkov vseh poškodb prebivalstva, jih ne gre zanemariti. Presenetljivo ob tem je to, da namesto da bi odgovorni ukrepali v smeri zmanjšanja poškodb, se nemalokrat obnašajo, kot da te sploh ne obstajajo… Naj razložim.

Večina se rada usede pred TV ekrane in napeto spremlja včasih prav kruto tekmo nogometa med dvema vrhunskima ekipama. Priča smo prizorom, ko tekmovalci prav hudo padejo in ob tem utrpijo močan udarec v glavo. Nemalokrat pa se takšen padec zgodi, ko nasprotni igralec namesto žoge brcne glavo sotekmovalca. Ob tem se tudi sama ne morem načuditi, kako prizadeti hitro vstane s tal in nadaljuje tekmo, kot da ni bilo nič. Tako zgleda vsaj nam, za TV ekrani. In res to delno drži tudi za prizadetega igralca, tudi on ne čuti takšnih bolečin, kot bi jih sicer. Razlog temu pa ni zgolj povišana stopnja pripravljenosti telesa na obremenitve zaradi treningov, temveč nekaj drugega.

Pred časom so mediji sprostili novico, kako nogometaši nekega nogometnega kluba tožijo vodstvo kluba, ker morajo vsi, ne glede na zdravstveno stanje, pred tekmo prejeti koktejl protibolečinskih in protivnetnih sredstev. S tem naj bi namreč »izboljšali počutje« igralcev med tekmo navkljub številnim pretresom in udarcem, ki jih med tekmo prejmejo. Takšno početje pa ima seveda tudi stranske učinke. Tu ne gre le za pretegnjene tetive, pravijo, ampak tudi za včasih celo usodne možganske poškodbe. Pod vplivom zdravil športnik, ki je prejel močan udarec v glavo ne čuti realnih bolečin udarca. Nogometaš tako igra dalje, namesto, da bi počival ob ustrezni zdravniški oskrbi in opazovanju (samo spomnite se, kakšna so navodila, če se npr. močno udarimo v glavo).

Tako igralec ignorira bolečino, ki mu je vedno dana kot opozorilo oz. poziv, da preveri, kaj je šlo narobe, preden pride do še hujših poškodb. Kakšne so posledice vsega tega, si lahko le predstavljamo.

Takšna praksa je menda prisotna v mnogih nogometnih klubih in prav zanimivo je, da tovrstnih tožb ni več. Mnogi vrhunski športniki so namreč pripravljeni trepeti in tvegati lastno zdravje bodisi zaradi pohlepa po denarju bodisi ugleda ali česa drugega.

Vsakič, ko s telesno aktivnostjo pretiravamo, se to lahko obrne proti nam

Tudi mi, navadni smrtniki, se pogosto lahko ulovimo v zanko pohlepa in pričnemo s telesno aktivnostjo pretiravati. Npr. brezglavo vrtnarjenje, ko na koncu dneva pademo kot pokošeni, nima smisla. Posebej še, če s tem v resnici želimo le sosedu in okolici dokazati, kako veliko smo pridelali in kako sposobni smo. Prav tako je nesmiselno in nam v škodo trmasto vztrajanje pri zadanem cilju, da npr. vsak dan pretečemo 10 km, čeprav tega ne fizično ne psihično vsakič ne zmoremo itd. Da tega ne zmoremo, namreč obstaja razlog. Ta pa je potreba telesa po regeneraciji, da bo lahko ponovno optimalno delovalo. Torej telo potrebuje počitek, da se regenerirajo mišice, živčevje, tkiva, da izzveni mišična občutljivost in na vse zadnje tudi, da psihično okrevamo.

Kako vedeti, ali s telesno aktivnostjo pretiravamo, pa sploh ni težko. Na to, da ob telesni aktivnosti nismo bili z »glavo in srcem pri stvari«, nas telo ne pozabi opomniti. Opomin bomo npr. čutili v bolečih mišicah, poškodovani vezi, zvitem gležnju ali boleči rami itd. Lahko pa nam tudi imunski sistem tako močno pade, da zbolimo za prehladom ali celo pljučnico.

Zakaj ob pretiravanju pride do poškodb?

Za to obstaja več razlag. Npr. vemo, da pretirano obremenjevanje mišic s telesno aktivnostjo vodi v nastanek mlečne kisline, kar povzroča utrujenost in bolečine v mišicah. Prav tako lahko pride do natega mišic, poškodb mehkih tkiv, vezi, sklepov itd. Prekomerna telesna aktivnost vodi tudi v izčrpavanje bazičnih mineralov in s tem do zakisanosti telesa. Če ob vsem tem tudi premalo pijemo in ne nadomeščamo mineralov, se telo še prej zakisa. V telesu zaradi dehidracije lahko pride še do kopičenja toksinov. Vse to lahko namesto v dobro počutje vodi v splošno slabo počutje in utrujenost.

Običajno pa se pretiravanje s telesno aktivnostjo zgodi, ko nismo »z glavo in srcem pri stvari«. Ko ne čutimo ne sebe ne okolja, pa se lahko zgodi tudi, da spregledamo luknjo na poti, vejo v višini glave in hujša nesreča (izvin, izpah, udarec, zlom …) med tekom, nam še dodatno zagreni življenje.

Tradicionalne medicine zato ne priporočajo izvajanja telesne aktivnosti, če »nas ni doma«. Torej če smo odsotni - to je z mislimi drugje - npr. pri cilju 10-kilometrske poti, ki ga želimo doseči; pri prepiru s šefom ali partnerjem; v skrbeh zaradi kredita; v strahu zaradi slabih rezultatov diagnostičnih preiskav starša itd. Takrat nas oz. naše energije, potrebne za funkcioniranje telesa, ni doma. Zato so tudi poškodbe ob takšni telesni aktivnosti zelo pogoste.

Ne čudi torej, da nam lahko koristi le telesna aktivnost, ko smo z »glavo in srcem pri stvari«. Če se poglobite v starodavne Tai Chi ali Qi Gong vaje, boste videli, da vsak gib telesa spremlja ustrezen vdih ali izdih ob popolni prisotnosti duha oz. zavedanja gibanja. Kar pomeni, da je glava »prazna«, oz. misli v njej ne ropotajo. Kdor se je s takšnimi vajami že srečal in jih pravilno izvajal, je lahko dobesedno čutil pretakanje življenjske energije po telesu. To pa je tisto, kar nas sprošča, revitalizira, polni z energijo, obnavlja prizadeta tkiva in še in še. Da bi to začutili, pa ni potrebno izvajati starodavnih veščin, le pri vrtnarjenju, pohodu, teku, plavanju… bodite »doma«.

Kar pa seveda ni lahko, mi »zahodnjaki« namreč mislimo, da lahko tečemo, kolesarimo, »fitnesiramo« … in se ob tem še pogovarjamo po telefonu, dogovarjamo za sestanke, poslušamo glasbo itd.! Seveda, tudi to lahko počnemo, le učinek telesne aktivnosti ne bo tak, kot bi si želeli.

Koliko telesne aktivnosti je dovolj?

Na to ni univerzalnega odgovora, kajti vsak mora sebe vprašati, kdaj jo potrebuje in koliko je je dovolj, da bo psiho-fizično počutje optimalno.

Lahko pa vam pomagajo naslednje ugotovitve. Kadar želite izgubiti odvečne kilograme, so na osnovi raziskav pomenopavznih žensk s preveliko telesno težo ugotovili, da je dobro biti aerobno telesno aktiven vsaj 45 minut, petkrat na teden.

Nadalje so ugotovili, da že 30 minut hoje ali 15 minut vožnje s kolesom, teka ali plavanja na dan, za 20 % zniža verjetnost za prezgodnjo smrt. Zmerna telesna aktivnost tudi dokazano zmanjšuje indikator vnetja v telesu- CRP. Tega med drugim vse bolj povezujejo s srčno-žilnimi obolenji.

Dokazano je tudi, da že lahen tek, tri do petkrat na teden (skupno med 11 do 22 km) dvigne nivo HDL- ki ga danes vse bolj priznavajo kor pomemben telesni antioksidant. Več antioksidantov v telesu pa pomeni več zdravja.

To je le nekaj primerov, kako pravšnja telesna aktivnost lahko koristi, koliko bo za vas dovolj, pa presodite sami.

Če se kljub vsemu poškodujemo?

Odvisno seveda od obsega poškodb, si lahko pomagate tudi z naravnimi rastlinskimi pripravki. Eden takšnih je npr. A. Vogel Atrogel. Gel je naravno zdravilo iz svežih cvetov arnike in je odličen pomočnik za odpravljanje podplutb, udarnin, bolečin (tudi bolečih in utrujenih mišic), oteklin, vnetij, izvinov, nategov tetiv, mišic … Pomaga tudi hitreje zaceliti zlomljeno kost, ki je bila seveda predhodno ustrezno medicinsko obravnavana.

A.Vogel Atrogel namreč dokazano zmanjšuje otekline, bolečine in vnetja, ki nastanejo zaradi zgoraj že omenjenih akutnih težav ali pa zaradi kroničnih težav, kot so obraba sklepov ali revma. Nanašamo ga na prizadeti del telesa 3-krat na dan, v tankem sloju, brez masiranja. Uporabljamo ga toliko časa, dokler težava ne mine.

Besedilo: Adriana Dolinar