Ko se svet postavi na glavo

V svet gledamo s pokončno držo, glavo zgoraj, noge spodaj, s pogledom naprej. Razvoj v vertikalno držo je povzročil dodatno obremenitev za srce in žilje. Kri je namreč potrebno prečrpavati na precej oddaljene konce, proces pa dodatno »otežuje« še zakon gravitacije, kateremu pač ne moremo kljubovati.

Še bolj ekstremen primer kot človeška vertikala so žirafe. Zaradi zelo dolgega vratu tudi med spanjem ne poležejo glave. Odpočijejo si v klečeči drži, z vzdignjeno glavo. V kolikor bi jo polegle in zadremale, bi bile ob plenilcu na preži dokaj hiter ulov. Zakaj? Kri se ne bi uspela dovolj hitro prečrpati do možganov, le ti pa bi alarm in adrenalinski odziv sprožili prepozno. Omotična žirafa bi bila lahek plen. Žirafe si tako drugega zornega kota z vidika varnosti in preživetja ne morejo privoščiti. Dolg vrat pa jim omogoča odličen razgled ter tudi najbolj sočne liste z vrhov dreves. Žirafe so evolucijsko ugotovile, da jim preobračanje na glavo škoduje in ne koristi, zato tudi pri pitju vode raje razpotegnejo noge ter k tlom približajo trup, kot da bi upogibale dolg, eleganten vrat.

Pri naši vrsti pa je situacija povsem drugačna. Načelo, da stvari pogledamo z več plati in zornih kotov, nam pomaga v vsakdanu. Enako pa velja tudi, če izzovemo center za ravnotežje, celoten srčnožilni sistem, ter se postavimo na glavo.

Sodoben način življenja človeka postavlja v prisilne drže. Najbolj naravna statična drža je pokončna-vertikalna in ležeča-horizontalna. Povsem nenaravna in vsiljena drža je sedenje. Z lomljenjem osi povzročamo tudi padec krvnega tlaka, znižane venske in arterijske pretoke ter zastajanje tekočin. Mirovanje in toge drže dolgoročno vplivajo na nivo energije, zbranost ter splošno počutje.

Pospešek iztržimo s skodelico kave ali energijske pijače. Učinek kofeina nastopi v polovici ure, ter deluje še nekaj ur. Ko popusti, pa je padec energije precej večji kot v času zaužitja kofeina. Slabo pretočnost pogosto naznanjajo tudi glavoboli.

Precej boljši učinek poživitve lahko dosežemo naravno. Z vajami in držami, pri katerih je srce nad glavo, pospešimo utrip, povečamo pritisk ter pretočnost žilja. Ko se vrnemo v začetni položaj, se počutimo sveže, prerojeno, preplavijo pa nas tudi občutki sreče ter razbremenitve. Bi poizkusili? Preden se lotite vaj, se dobro pretegnite, potem pa kar pogumno.

1. vaja – strešica
Pri tej vaji ostajamo s stopali trdo na tleh, vseeno pa bomo srce povzdignili nad višino glave ter začutile blage pozitivne učinke izziva. Vaje je primerna za začetnike ter vse s šibkejšimi mišicami vratu, hrbta ter rok.

Stojimo ter stopala namestimo v širini bokov. Sklonimo se v predklon ter pustimo, da roke prosto visijo nad prsti nog. Glavo sprostimo in poravnamo s hrbtenico, tako da gledamo kolena. Z rokami se počasi dotaknemo tal ter »sprehodimo« vsaj meter naprej. Stopala naj ostanejo trdno na podlagi, hrbtenico poravnamo, zadnjico privzdignemo navzgor. V drži popustimo napetosti v mečih ter sproščeno vztrajamo minuto ali dve. Držo zapustimo v obratni smeri, kot pri spuščanju, lahko pa se spustimo na kolena in vstanemo.

2. vaja – stoja na rokah
V veliko pomoč nam bo opora, vzporedna z našim telesom, najbolje prosta stena. Namestimo se 2 koraka od stene, vzdignemo ter zravnamo roke ter se z odrivno nogo zasukamo proti steni. V poravnani drži vztrajamo minuto. V držo stoje z iztegnjenimi rokami se lahko postavimo tudi s pomočjo prve vaje, ki jo izvedemo ob steni. Sonožno se lahko odrinemo ter držo uskladimo vzporedno s steno.

3. vaja – stoja na glavi
Ta vaja je najbolj zahtevna. Izvajajte jo le ob primernem tonusu vratnih ter hrbtnih mišic. Roke iztegnemo, prepletemo prste ter jih položimo na zatilje. Ravno tako, kot pri prejšnji vaji, stojimo dva koraka od stene. Za udobje lahko uporabimo blazino. Namestimo jo tik ob steno ter nanjo namestimo teme glave. Pletež prstov ter podlahti položimo na blazino in ustvarimo trikotno oporo. Z iztegnjenimi nogami se približujemo trupu, v zadnjem delu pa se odrinemo ter noge poravnamo s steno. Vztrajamo, dokler nam je udobno.

Z držo stoje okrepimo tudi ravnotežje, ob izurjenosti pa vajo lahko izvajamo tudi brez varnostne podlage.

Z opisanimi vajami ter rednim izvajanjem lahko izboljšamo počutje in kroženje energije. Zaradi spremembe težišča telesa ter izziva za ravnotežni organ ima drža tudi antistresni učinek. Učinkuje tudi pri težkih in utrujenih nogah ter blagih zateglosti v vratu, ramenskem obroču ter hrbtenici. Vaje krepijo prav vse mišice, ki podpirajo vretenca ter posledično držo. Zaradi povečanega navala krvi v gornji del telesa osvežimo tudi živčne povezave. Morda pa se nam ravno z držo na glavi utrne nova misel, revolucionarna ideja ali pa povrne spomin.

Če blagodejnim učinkom postavljanja na glavo še ne zaupate, poglejte k našim najmlajšim. Najglasneje in najbolj zadovoljno vriskajo, ko jih starši, dedki ali babice vzdigujejo v nebo ter obračajo na glavo.

Predlagane vaje so primerne za vse stopnje gibalnih zmožnosti ter starosti. Odsvetujejo pa se vsem, ki imajo probleme z omotico, pritiskom ter s hrbtenico.

Nikar se ne bojte, če se vam svet postavi na glavo! Z izzivi vsakdana se boste lažje soočili, če se pred tem … postavite na glavo.

Lucija Šušteršič