Alfred Vogel o zdravi hrani

Ta ne poznajo civilizacijskih obolenj, s katerimi se srečujemo v našem svetu, kjer uživamo bolj ali manj znanstveno dognano in dodelano prehrano, ki pa je v resnice vse prej kot to, kar za zdravje potrebujemo. Preberite torej nekaj zapisov Alfreda Vogla o zdravi prehrani.

Naravna hrana

Kdo si upa trditi, da ve, kaj vse človek potrebuje? Kdo si upa povedati, kako se moramo prehranjevati, da dobimo vse vitamine, minerale, vse tisto, kar naj bi dobili s pravilno prehrano? Ali niso znanstveniki iz leta v leto odkrivali nove dejavnike, pomembne za zdravje človeka? Če bi čez petdeset ali sto let pogledali na današnjo prehrano, ali se ne bi začudili nad pomanjkljivostjo poznavanja vseh življenjsko pomembnih snovi v zdravi hrani? Mnogo preprosteje kot znanstveno ugibanje, kaj potrebujemo in česa ne in v izogib zmotam na tem področju, je, da se vrnemo k preprostemu spoznanju, da je v naravi vse, kar potrebujemo, torej tudi naša hrana!

Naravna hrana ima vse znane in neznane snovi v pravem razmerju, ne samo za naravna, domorodna ljudstva, ampak tudi za naše potrebe. Naravna ljudstva uživajo hrano takšno, kakršna zraste ali pa jo le nekoliko preprosto obdelajo.Bolj preprosta je predelava, več vitalnih snovi hrana obdrži. Zakaj je v današnjem svetu to preprosto dejstvo glede naravne hrane tako težko dojeti? Raje ustvarjamo nova zdravila za blaženje številnih novih obolenj, od katerih so mnoga prava uganka. Raka, multiple skleroze, nalezljivih bolezni in podobnih obolenj naravna ljudstva ne poznajo, saj tudi s pomočjo naravne prehrane vzdržujejo močno obrambo telesa. Dobra ponazoritev pomena naravne, nepredelane hrane je primer z rižem.

Primer riža

Vsako naravno živilo, npr. zrno, je celota vsega oz. »gotov zdravniški predpis« narave! Ko odvzamemo katerokoli sestavino, že nekaj manjka in škoda je storjena.

Pri vsakem zrnju (pšenici, ječmenu ali kateri drugi vrsti žita) notranjo plast sestavljajo škrobna zrnca. Iz teh pridobivajo belo moko. Ta škrob je potreben kot ogljikov hidrat za izgorevanje. Zato ne bi bilo pametno zavreči vsebine in uporabiti le zunanje plasti zrna ali obratno. Kajti naravno sorazmerje škroba in ostalih vitalnih snovi v zrnju je tisto, ki nam je dano od narave.

Razen škroba so v zrnju tudi otrobi, ki so iz beljakovinskih plasti, mineralnih sestavin in elementov v sledeh. Posebno slednji so po novejših raziskavah nujno potrebni za zdravje. Nahajajo se v zrnju in sicer v zunanjih plasteh v t.i. luski.

V kalčku so npr. maščobe, fosfati, beljakovine in dragoceni vitamini, npr. vitamin E, nujen za normalno delovanje naših žlez.

Nekdo bi pomislil, da pa nekaj od celote zrnja vendar lahkozavržemo in sicer neprebavljivo celulozo - zunanjo plast, ki kot celofan prekriva zrnje. Ampak tudi to ne bo držalo. Celuloza res ni prebavljiva, je pa nepogrešljiva za ustrezno prebavo, saj deluje kot krtača za masažo črevesja, spodbuja črevesne resice oz. spodbuja črevesno peristaltiko, zato je nepogrešljiva za ustrezno čiščenje črevesja in seveda s tem tudi telesa.

Pomen zunanjih plasti zrnja (luske) in kalčka smo lahko spoznali na primeru vzhodnjaških ljudstev, katerih pretežna prehrana je riž. Ker se niso uspeli ubraniti skušnjavi »belih bratov«, so pričeli s poliranjem riža (luščenjem in pripravo belega riža), to pa jih je pripeljalo do bolezni beriberi. Po dolgih neuspelih zdravljenjih z raznimi zdravili so ugotovili, da je prav v zavrženih zunanjih plasteh riža zdravilo za to hudo bolezen, ki je posledica pomanjkanja vitaminov. Ker je bil riž njihova pretežna prehrana, vitaminov niso uspeli nadoknaditi, saj niso jedli tako pestre hrane kot denimo pri nas. Kakor koli že, vsi, ki so dopolnjevali hrano z vitamini ali se vrnili na nepoliran riž, so bolezen odpravili.

Tudi za naše razmere velja, da bi bilo zdravju bolj ustrezno, če bi se vrnili k naravnemu rižu, neprečiščeni rži, pšenici, skratka k hrani, ki je pripravljena iz neprečiščenega zrnja. Bolje kot sprijazniti se z boleznimi, je spremeniti hrano nazaj na naravno, a za mnoge je to še vedno pretežko, kljub temu, da vedo, da ima nepoliran riž neprimerno več rudnin od poliranega, da ohranja naše žile dolgo prožne in nas varuje pred visokim pritiskom.

Zelenjava, sadje,… da, a ekološka!

Zelenjava, sadje in druga naravna živila so nedvomno sestavni del zdrave prehrane, a pazite, da bo omenjena hrana tudi ekološko vzgojena, sicer tvegate hudo zastrupljanje telesa z ostanki pesticidov, doprinos vitalnih snovi pa ne bo tako velik, kot bi lahko bil. Zato obdelujte zemljo na naraven način in vzgojite zdravo naravno zelenjavo in sadje.

Divje travice in domača zelišča

Če živite ob robu gozda, izkoristite tudi popestritev prehrane z divje raslimi rastlinami (koprive, čemaž, regrat, rman, navadna kreša, suličasto listnati trpotec…). Čemaž in kopriva nam pomagata čistiti kri, regrat deluje dobro na jetra, rman, dodan solati, ugodno deluje na venske žile, navadna kreša, dodana solati, krepi ščitnico, suličasto listnati trpotec v zabeli za solato krepi dihala, polna sluzi, itd. Divje travice in na vrtu gojena zelišča vsebujejo obilje vitaminov in mineralov ter drugih vitalnih snovi,zato so odlično dopolnilo hrani za zdravje!

Mleko

Mleko vsebuje polnovredne beljakovine in maščobe. Pijte ga, če se le da, presnega, seveda od zdrave krave iz ekološke reje. Priporočljivo pa je tudi pitje kislega mleka in ostalih mlečnih izdelkov, ki so produkt mlečno kislinske fermentacije, saj ugodno delujejo na črevesno floro.

Jajca

Tudi pri jajcih je najbolje za nas, če jih uživamo presna. Tu ponovno velja- le od zdravih kokoši iz ekološke reje. Jajce vsebuje lecitin, ki je nepogrešljiv za živčevje. Presno jajce odlično spodbuja odtekanje žolča. Jajca lahko stepemo in vlijemo v juho (ne prekuhavamo), lahko jih zaužijemo zmiksana z malo naravnega sladkorjaza zajtrk itd. V jajcih je tudi veliko beljakovin, in sicer zlasti v rumenjaku! Ker pa jajca povzročajo nastajanje sečno kislih snovi, pri čemer se sprošča žveplena kislina, je potrebno uživanje jajc prilagoditi potrebam posameznika.Niso npr. primerna za artritike, revmatike in rakave bolnike.

Meso?

Glede na to, da je bil Alfred Vogel vegetarijanec, je tudi svojim pacientom svetoval, naj naravna hrana ne vsebuje prekomernih količin mesa. Mnoga sodobna obolenja je povezoval prav s prekomernim uživanjem mesa. Če pa meso že je na jedilniku, naj bo seveda iz ekološke reje in v malih količinah.

Povedano preprosto: pri prehrani se ravnajte po svojih potrebah in ne podležite pregrešnim željam. Dobra naravna prehrana naj bo pestra. V njej naj bodo prisotna tako kuhana, kot tudi presna živila, prednost pa vedno namenite ekološkim.

Priredila: Adriana Dolinar
Zapisi Alfreda Vogla so z založnikovim dovoljenjem povzeti iz knjige A. Vogel, Der Kleine Doktor.