Alfred Vogel – naravna pomoč ob obolelem grlu

Znaki težav z žrelom in grlom

Težave z žrelom (kjer je križišče prebavne in dihalne poti) ter težave z grlom (kjer s pomočjo glasilk nastaja naš glas) lahko ob predhodnem padcu obrambnih sil našega telesa povzročajo virusi ali pa bakterije. Tako se lahko obolenje pojavi v sklopu prehlada ali gripe, lahko pa tudi sočasno s katero od bakterijskih okužb. Znaki obolelega žrela so pekoče žrelo, boleče požiranje, pordela sluznica, ki je lahko prekrita z belimi oblogami ali gnojnim izcedkom. Znakom obolelega grla pa se pridruži še hripavost, saj so prizadete tudi glasilke. Obolenje lahko spremlja tudi vročina in povečane bezgavke na vratu. Navedenim težavam pa se lahko seveda tudi izognemo.

»Lepota« ali zdravje?

Že Vogel je zlasti ženske pozival, naj vsaj preko zime omejijo eleganco na račun toplih oblačil, kot so volnene nogavice, topli čevlji in topli, dolgi plašči. Očitno modni trendi niso bili nikoli napisani v korist zdravju človeka. Enako je tudi danes. Le ozrite se naokrog in videli boste, da kratka krila, tanke nogavičke, tanki čeveljci, kratke jakne, goli boki, razkriti dekolteji … niso nobena redkost v zimskem času tudi danes. Za ohranjanje zdravja in krepkih obrambnih moči telesa pa je bistveno ohranjati telesno toploto, ne pa je razdajati kar tako, zaradi »lepšega« videza.

S toplimi nogami se ne moremo prehladiti

Predvsem moramo paziti, da imamo tople noge. Volnene nogavice in topli čevlji nas bodo obvarovali občutne škode. Iz izkušenj vemo, da so tople noge in hladna glava nujno potrebni za naše dobro počutje. S toplimi nogami se skorajda ne moremo prehladiti! Lahko bi tudi rekli, da so noge termometer za celotno temperaturo našega organizma. Kdor pri delu precej sedi, bo prej trpel zaradi mrzlih nog kot tisti, ki se pri delu dobro razgiba. Če pa imamo prirejeno motnjo krvnega obtoka, smo dvakrat bolj dovzetni za prehlad. Verjetno podobno velja tudi za težave z venskim pretokom ( npr. krčne žile ...). Zato pomislimo tudi na odpravljanje vsakršnih zastojev v pretoku telesnih tekočin in energij, da se bo tudi toplota lahko normalno porazdelila po našem telesu.

Kako ogreti mrzle noge?

Včasih se nam celo preveč zakurjeni prostori ne zdijo več dovolj topli, kadar se ne gibljemo dovolj in nismo ustrezno toplo oblečeni ter obuti. Če tako drgetajoči, s hladnimi nogami, stopimo iz pregretih prostorov na hladen zimski zrak ali meglo, je le korak do obolenja. Kajti sluznice so v takšnem stanju manj odporne in zato bolj dovzetne za razvoj bakterij ali virusov in težave z grlom so hitro lahko tu.

Pomanjkanja telesne toplote pa ne bomo odpravili s povečano kurjavo prostorov, temveč s toplimi oblačili, gibanjem in poživitvijo krvnega obtoka. Če smo se ustrezno privadili na mraz, se bomo tudi manjkrat prehladili. Posebej pa moramo na ustrezno prilagajanje paziti prav na prehodu iz tople jeseni v mrzlo zimo. Torej, poskrbite za dobro razgibavanje, ko zjutraj vstanete. Veselite se novo zapadlega snega in ga z veseljem z lopato odmetavajte, preden odrinete na delo. Zamislite si, kako čudovit je potem topel prostor in kako lahko je umsko delo, če smo se pred tem dobro razmigali in nadihali svežega zraka ter na ta način pognali kri po žilah. Za poživitev krvnega obtoka je dobrodejno tudi ščetkanje s krtačko po koži.

Preprečite pomanjkanje kalcija, vitamina B12, C, A

Ker so dovzetnejši za prehladna obolenja ljudje, ki jim primanjkuje kalcija, moramo paziti, da ga je v naši hrani vedno dovolj. Od zelenjave naj bo dnevno na meniju s kalcijem bogato korenje, občasno listi in stebla kolerabe, uživajte pa tudi dovolj zelene, repe, kopriv, sezama, melase, chia semen in različnih s kalcijem bogatih sadežev.

Zimo bomo lažje preživeli zdravi tudi s pomočjo fig, rozin, orehov, mandljev in pinjol.

Dokler vrtove ne prekrije sneg, sta nam z obiljem vitamina B12 (potrebnega za odpravljanje slabokrvnosti in jačanje odpornosti) na voljo peteršilj in kreša. Slednjo lahko posejemo tudi v lonček in jo čez zimo gojimo na kuhinjski polici. Ker je odličen naravni antibiotik, pride prav tudi v primeru, ko obolenju podležemo. Z rednim zmernim uživanjem kreše pa lahko postanemo na razna prehladna obolenja precej odporni.

Telesni obrambi in sluznici dihal bomo pomagali tudi z uživanjem sadežev, bogatih z vitaminom A. Pogoj za bolezni dihal je namreč tudi njegovo pomanjkanje. Obilo ga bomo našli v maslu, ribjem olju, regratovih listih, koprivah, peteršilju, brstičnem ohrovtu, korenju, dateljnih, marelicah, šipku itd.

Prav tako pa je za odpornost telesa pomemben tudi vitamin C. Če dnevno zaužijemo peščico jagod rakitovca, goji jagod, zrelih šipkovih jagod, smo telesu že ponudili minimalno dnevno količino kakovostnega vitamina C. Pozimi si lahko dnevni odmerek vitamina C priskrbimo tudi s požirkom ali dvema čistega soka rakitovca (npr. Dr. Steinberger Sok rakitovca).

Pomoč imunskemu sistemu preventivno in kurativno

Za zagotavljanje primernega odziva imunskega sistema lahko v času, ko razsajajo obolenja, preventivno uživamo tudi pripravke iz ameriškega slamnika, npr. A.Vogel Echinaforce. Ta je seveda zelo dobrodošel tudi, ko nas obolenje že ujame. Če ga npr. začnemo intenzivno jemati takoj, ko začutimo rahlo pekoče žrelo ali grlo, lahko nadaljnji razvoj obolenja učinkovito zavremo. Ker deluje ameriški slamnik na bakterije in viruse tudi neposredno, poskrbite, da boste tabletko ali tinkturo Echinaforce zaužili temu primerno. Tableto zato raztopite v ustih, tinkturo pa z malo vode pred zaužitjem še grgrajte.

S sirotko nad obolelo žrelo in grlo

Zelo učinkovito je že takoj ob prvih znakih vnetega žrela ali grla redno grgranje sirotke, npr. A.Vogel Molkosan. Koncentrirano sirotko lahko rahlo razredčeno z vodo grgramo, lahko pa jo nerazredčeno, 2-3 krat dnevno, s čopičem nanesemo na obolelo sluznico. Na tak način lahko preprečimo celo nadaljnji razvoj začetne faze angine. Mlečna kislina v koncentratu sirotke namreč močno dezinficira sluznico (uničuje mikrobe) in doseže boljšo prekrvavitev tkiva. Molkosan se je izkazal za izredno učinkovito dezinfekcijsko sredstvo, ki daleč prekaša kemična dezinfekcijska sredstva, ob tem pa tudi ne povzroča stranskih učinkov.

Pomagajo tudi …

Koristno je tudi žvečenje korenine bedrenca (Pimpinella saxifraga), grgranje žajblja ali denimo tolpe slane vode. Obvezna je tudi dobra ustna higiena. Za ustno higieno je dobro npr. vsaj enkrat na dan izsesati rezino ekološke limone brez sladkorja. Tudi pitje limoninega soka je zaželeno.

Obkladki na vratu

Ne le ob angini, tudi ob obolelem žrelu ali grlu, si lahko pomagamo z obkladki iz zeljnih listov, ki jih lahko menjujemo z glinenimi obkladki. Še močnejši pa so obkladki s hrenom in skuto.

Priredila: Adriana Dolinar

Zapisi Alfreda Vogla so z založnikovim dovoljenjem povzeti iz knjige A. Vogel, Der Kleine Doktor.