Nasvet ljudskega zdravnika

Prehodni letni časi so dokaj neugodni za naš organizem, ki je še navajen na poletno vročino in brez nadaljnjega ne prenaša prihajajočega mraza. Manjkajočo toploto moramo telesu nadomestiti s toplimi oblačili. Predvsem moramo paziti, da imamo tople noge; volnene nogavice in dobri topli čevlji nas bodo obvarovali občutne škode. Iz izkušenj vemo, da so tople noge in hladna glava nujno potrebne za naše dobro počutje; s toplimi nogami se skorajda ne moremo prehladiti; lahko bi rekli, da so noge toplomer za celotno temperaturo našega organizma.

Kdor mora pri delu mnogo sedeti, bo mnogo bolj trpel zaradi hladnih nog kot tisti, ki se pri delu veliko giblje. Če pa gre za prirojeno motnjo krvnega obtoka, smo dvakrat bolj dovzetni za prehlad. Celo preveč zakurjeni prostori se nam ne zdijo več dovolj topli, in če se dovolj ne gibljemo in nismo obuti v zares tople nogavice in čevlje, nam bodo noge komajda ostale tople. Če stopimo iz pregretih prostorov drhteč na hladen zrak ali meglo, to naše telo znatno prizadene, sluznice postanejo manj odporne in bolj dovzetne za razvoj bakterij t.i. prehladnih bolezni. Posledice se kažejo v prehladu: nahodu, katarju, vnetjih, pljučnicah in drugem. Pomanjkanja telesne toplote ne bomo odpravili s povečano kurjavo prostorov, temveč s toplimi oblačili, gibanjem in poživitvijo krvnega obtoka. Če smo se navadili na mraz, se bomo tudi manjkrat prehladili.

Zato ni čudno, če moramo v prehodnem času bolj paziti kot pozimi, saj se mnogo lažje prehladimo, ko je naše telo še navajeno na poletno vročino sončnih jesenskih dni. Ne pustimo se torej zapeljati, da bi zjutraj takoj odšli na delo brez predhodnega dobrega razgibavanja. Nikogar naj ne bo sram in naj pospravi sobo sam, kajti s tem se bo razgibal in se pregrel. V službo se ne vozite z avtom. Mnogo bolje je, če greste hitro peš, kajti s tem se dobro segrejemo. Kdor prebiva v zasneženih krajih, se bo vsako jutro razveselil odmetavanja snega. Kako čudovit je potem topel prostor in kako lahko je umsko delo, če smo se poprej dobro razgibali, nadihali svežega zraka in poskrbeli za poživitev krvnega obtoka in osvežitev. Kdor si vsega tega ne more privoščiti, ker le redkokdaj ali nikoli ne vidi snega, naj zjutraj telovadi in izvaja vaje za globoko dihanje; obenem naj se drgne s krtačko: tako se bo gotovo dobro segrel.

Dobro, krepko izdihavanje izloči iz telesa ogljikov dioksid, telo dobi vase obilo kisika, hkrati pa se zmanjša možnost za prehlad. Kdor se rad prehladi, mora jesti hrano, ki vsebuje dovolj kalcija; pomanjkanje kalcija je namreč eden od možnih vzrokov za prehlad. Zlasti v prehodnem času je dobro jemati biološki preparat kalcija. Skrbeti moramo tudi za pravšen venski krvni obtok. Če bomo upoštevali vse navedene nasvete, se bomo lažje upirali prehladnim boleznim.

Voglovi zapisi so z založnikovim dovoljenjem povzeti iz knjige A. Vogel, Ljudski zdravnik.