Alfred Vogel je poudarjal, da je zdrav način življenja osnova za dobro odpornost. Zato je jasno, da pretirano izrabljanje naših moči, vsakič ko ne upoštevamo zdravega načina življenja, pripelje tudi do izrabljanja zalog vitaminov in mineralov – zlasti kalcija. Posledice so znane. Zaradi primanjkljaja vitalnih snovi je naša odpornost slabša, zaradi česar postanemo lahka tarča virusov prehlada ali gripe. Bodite torej pozorni na pojav utrujenosti, ki je že lahko pokazatelj takšnega primanjkljaja, in ukrepajte. Prav tako telesu zagotovite večjo preskrbo z vitamini in kalcijem.
V članku si bomo ogledali, v katerih živilih najdemo največ kalcija in kako si lahko sami ustvarimo dober kalcijev pripravek. Pobliže bomo pogledali tudi v zakladnico živil, bogatih z vitaminoma A in C. Za konec smo pripravili še preračune količine živil, s katerimi lahko pokrijete svoje dnevne potrebe po vitaminu C.
Od zelenjave si vsak dan zagotovite korenje. Liste in stebla kolerabe uporabljajte, dokler so vam le na razpolago. Kalcija je dosti tudi v zeleni, repi in različnih sadežih. Več pojejte fig, rozin, orehov, mandljev in jedrc pinjol. Ti vam omogočajo, da lažje zdržite čez zimo. Dokler vrtov ne prekrije sneg, ste preskrbljeni s peteršiljem in krešo. V obeh je obilje vitamina B12 za dobro kri. Krešo prav tako lahko posejete v lonček ali zabojček in jo postavite na sončno okensko polico. Ker hitro klije, je imejte dovolj za vso zimo. Ko je zmanjkuje, jo ponovno zasejte.
Dober zalogaj kalcija lahko pripravite tudi sami, ko zelju, ki ga kisate, dodate čisti prah jajčnih lupin ali ostrigarjev. Razmerje: 1 kg zelja, 1 jušna žlica prahu. |
Najdemo ga v maslu, ribjem olju, peteršilju, brstičnem ohrovtu, korenju, v regratovih listih (še jeseni jih najdemo na travnikih, mladostnega videza, kot bi bila zunaj pomlad), koprivah (če jih pridno režemo čez leto, imajo tudi jeseni še vedno obilje poganjkov), pa tudi v marelicah, datljih in šipku.
Primerjave vsebnosti vitamina A bodo vesele zlasti mlade mamice, ki želijo otrokom ponuditi naraven vir vitamina A. V gramu materinega mleka ga je 2 do 5 IE (IE= mednarodna enota), v soku črnih ribezovih jagod 3 do 5 IE, v presni šipkovi mezgi pa celih 60 do 100 IE vitamina A! |
Glede dnevnih potreb po vitaminu C se strokovnjaki še vedno niso zedinili. V spodnji tabeli je seznam živil, bogat z vitaminom C, pretvorjen v dnevno količino za odraslo osebo, če izhajamo iz podatkov, da ga dnevno potrebuje 75 do 100 mg ( otroci potrebujejo polovico manj vitamina C). Če ga torej želite zaužiti več, povečajte količino dnevnega vnosa omenjene hrane.
Seveda je potrebno upoštevati tudi, da so količine vitamina C v živilih nihajoče; več ga je v sveži hrani, v marmeladi pa npr. manj. Seveda lahko kombinirate tudi manjše količine različnih jedi.
Hrana, bogata z vitaminom C | Količina hrane, potrebne za dnevni vnos vitamina C |
Jagode rakitovca ali presna mezga rakitovca | 12 g |
Zrele šipkove jagode ali rdeča šipkova mezga | 20 g |
Črne ribezove jagode | 70 g |
Ohrovt v solati | 120 g |
Rdeče jagode | 170 g |
Solata oz. špinača | 120 g |
Zeljna solata ali kislo zelje | 200 g |
Regrat | 300 g |
Krompir v oblicah (neolupljen) | 500 g |
Tekst priredila iz knjige Ljudski zdravnik: Adriana Dolinar
Prijavite se na brezplačne nasvete in postanite del skupnosti A.Vogel
Ob težavah, kot so kašelj, nahod, sinuzitis in kihanje pogosto pomislimo na prehlad ali alergijo na cvetni prah. Vendar pa težave lahko povzročajo tudi spore gliv, ki so v našem okolju zelo pogoste.
Zima nam že počasi maha v slovo in tudi z naših krožnikov se poslavlja slabo prebavljiva in težka hrana. Zato moramo biti v tem obdobju še toliko pozornejši na izbor živil.
V razcvetu pomladi so tudi simptomi senenega nahoda najbolj izraženi. Tako se mnogo ljudi, ki trpijo za alergijskim rinitisom, rado jezi nad naravo. Pa vendar je prav ta tista, ki zna najbolje pomagati, če le znamo prisluhniti njenim nasvetom …
Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01 524 02 16 med delavniki od 8. - 16. ure.