Alfred Vogel o pregrevanju telesa

Schlenzina kopel je zelo v pomoč obrambnim silam telesa, zato si jo je dobro  privoščiti večkrat tekom hladnih mesecev. Le ta pa seveda nima pravega pomena, če nimate celostnega odnosa do zdravja. Sama kopel ne more narediti čudeža, če zdravje zanemarjamo z nekvalitetno hrano ali pijačo, izčrpavanjem na delovnem mestu itd.

Gospa Schlenz – izumiteljica Schlenzinih kopeli

Gospa Schlenz ni bila niti zdravnica niti zdravilka, temveč le preprosta gospodinja in mati, z veliko smisla za naravo in daru za opazovanje. Skrb za otroke, ki so bili za tedaj poznane Kneippove kopeli prenežni, jo je pripeljala na uporabo vroče vode. Razni zdravniki so imeli že pred njeno metodo in po njej lepe uspehe z pregretimi kopelmi. Dr. Devrient, zagovornik celostne medicine, pa je v navdušenju nad temi kopelmi napisal celo knjigo o rabi Schlenzinih kopeli in savne. To terapijo so z velikim uspehom uporabljali tudi med drugo svetovno vojno, ko so z njo zdravili več kot 1000 bolnikov s tifusom, ne da bi morali zabeležiti en sam smrtni primer. Pozneje so obnavljajoče in zdravilno delovanje vroče vode spoznali tudi na Japonskem.

Koristi pregrevanja telesa… 

Pregretje telesa za 2 do 3 stopinje Celzija povzroči neke vrste umetno vročino. Podobno, kakor naravna vročina, tudi ta povzroči izgorevanje strupnin v telesu in ga na ta način razbremeni ter posledično okrepi obrambne moči telesa. Že starodavni oče metafizike Parmenides je dejal: »Daj mi moč, da bom povzročil vročino in ozdravil bom sleherno bolezen.« S pregretjem lahko v resnici zdravimo več, kot se nam zdi mogoče. Če pustimo toploto narasti preko 39 stopinj na 40 in 41 stopinj, uničimo mnoge bolezenske povzročitelje, ki so občutljivi na toploto. Če te kopeli izvajamo večkrat zaporedoma, bodo zaradi rednega pregrevanja telesa prizadete tudi morebitne tumorske celice, ki takšnega pregrevanja ne prenesejo. Redna tedenska Schlenzina kopel je dobrodošla tudi za tiste, ki trpe zaradi motenj v presnovi in obtočilih. Nadalje je priporočljiva vsem, ki imajo težave s kožo (slabše delovanje kože, izpuščaji, ekcemi)  in s slabšim delovanjem bezgavk. Včasih je bila dobrodošla tudi kot podpora zdravljenju ob prvih znamenjih otroške ohromelosti. Pri multipli sklerozi pa je Schlenzina kopel pravi blagoslov, saj pomaga, da se obvarujemo hudih nasledkov te bolezni, ki človeku spremenijo življenje v trpljenje.

Revmatikov in raka skorajda ni…

Zanimivo je, da tam, kjer so te kopeli v navadi, revmatikov in raka skorajda ni. Tkivo naj bi se namreč po dognanjih raziskovalcev obnavljalo pri temperaturah, ki so  za 2 do 3 stopinje Celzija višje kot je temperatura krvi. Če temperaturo telesa dvignemo za 4 do 5 stopinj Celzija (to je 41 – 42) pa naj bi se celo tumorsko tkivo začelo spreminjati in se sčasoma razkrajati. Koliko to drži, je težko reči, so pa izkušnje res pokazale, da pregrete kopeli v kombinaciji z ustreznimi zelišči lahko veliko pomagajo tudi v boju z rakom. Če ne drugega, lahko z redno, enkrat tedensko uporabo teh kopeli, seveda ob upoštevanju celostnega pristopa do zdravja, preprečimo marsikatero bolezen, od prehlada pa  do raka.  

Kako izvajati Schlenzino kopel?

Da bi Schlenzina kopel čim bolj učinkovala, morate poleg nujne hidracije telesa (na dan popijte vsaj 2 do 2,5 l vode) upoštevati še naslednje: 

• Kopalna kad mora biti tako dolga, da lahko v vodo potopimo celo telo, vključno z glavo. V prekratki banji bodo noge neprijetno pokrčene in zunaj vode. Smisel te kopeli je, da je pod vodo tudi glava, saj se tako lahko toplota enakomerno razdeli po vsem telesu. Kdor težko prenaša navadno vročo kopel, naj v Schlenzini kopeli ne bi imel težav.

• Da kopalec lahko diha, naj gledajo iz vode le nos in usta. Zato se na kraj kadi pritrdi pas ali močna brisača ali kaj podobnega, kar je glavi lahko v oporo, da lahko dihamo.

• Pred kopeljo spijemo 1 do 2 skodelici vročega zeliščnega čaja, bodisi iz melise, bezga ali zlate rozge.

• V začetku temperaturo vode naravnamo na 36 do 37 stopinj Celzija- na temperaturo krvi in ne dovolimo, da bi temperatura vode padla, zato vročo vodo postopoma dodajamo. Nato naj temperatura vode naraste najmanj na 38 stopinj Celzija. Pri debelosti lahko dodamo v vodo morsko sol.

• Schlenzina kopel naj traja v začetku le pol ure, sčasoma jo lahko podaljšamo na dve uri.

• Med kopanjem naj pomočnik telo kopajočega enkrat ali dvakrat ščetka s trdo krtačo. To je enakovredno podvodni masaži, ker poživlja pretok po drobnih krvnih žilicah. S tem odpravimo zastoje in morebitni neprijetni tesnobni občutek preneha. 

• Po kopeli sedemo in počasi močno in globoko dihamo. Še mokri, zaviti v kopalno brisačo, odidemo v ogreto posteljo, kjer se temeljito spotimo. Lahko uporabimo tudi volnene odeje, da čim dlje obdržimo toploto. Pazimo, da si skrbno zavijemo tudi mokre lase, da se telo ne ohladi.

• Ko se spotimo, se umijemo z mlačno vodo in naoljimo s šentjanževim oljem. Tako bomo zaspali utrujeni, a sproščeni.

Tekst priredila iz knjige Ljudski zdravnik: Adriana Dolinar